Med sosedi 26

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / četrtek, 22. februar 2007 / 05:00

Slovensko zgodovinopisje je bogatejše za nov pogled na zgodovinski razvoj položaja Slovencev na Koroškem. Odlična poznavalca koroških razmer, zaslužni profesor dr. Vladimir Klemenčič in njegov sin, tudi profesor, dr. Matjaž Klemenčič sta napisala knjigo Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni. To je obdobje, ko avstrijska pravna praksa ni sledila določilom o zaščiti manjšine in je sicer demokratična Avstrija v prikritih oblikah še naprej uveljavljala razne oblike asimilacijskih pritiskov in nadaljevala proces germanizacije. Območje poselitve Slovencev naj bi zožila do te mere, da zaščita manjšine po 7. členu Avstrijske državne pogodbe ne bi imela več nobenega pomena.

Zanimivo in za Slovence, živeče v zamejstvu, pomembno pobudo je dal slovenski vladi poslanec in podpredsednik državnega zbora Marko Pavliha, ki je zadnje čase zelo dejaven pri reševanju mejnih vprašanj s Hrvaško, kjer živi tudi več deset tisoč Slovencev in je njihov položaj tudi povezan z odnosi med Slovenijo in Hrvaško. Marko Pavliha je v začetku februarja vladi predlagal, naj z ustreznimi spremembami zakonov in drugimi ukrepi odpravi vse upravne in birokratske ovire za vzpostavitev enotnega slovenskega kulturnega prostora. Opisal je primer Slavističnega društva Slovenija, čigar člani so za predsednika izvolili uglednega tržaškega profesorja in pesnika dr. Mirana Košuto, ki pa zaradi neusklajenosti med zakonom o društvih in zakona o tujcih te naloge ne more opravljati. Zakon o društvih dobesedno spodbuja k narodni, jezikovni in kulturni neenakosti, saj so Slovenci zunaj meja Slovenije tujci, kar je v nasprotju s krovnim zakonom o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Ko je želelo društvo ta problem rešiti, je srečalo toliko grobe birokracije in prejelo toliko nizkih udarcev na raznih ravneh, da je napisalo odprto pismo predsedniku republike, predsedniku državnega zbora in nekaterim ministrom. Tako stanje je škodljivo. »Danes lahko s ponosom rečemo, da nas ni samo milijon, temveč dva milijona in pol. Mar bomo jutri dopustili, da se bomo spet omejili na minimum kulturnega preživetja. Meje niso zato, da nas omejujejo, ampak zato, da jih presegamo,« je zapisal poslanec Marko Pavliha.

Med Slovenci za mejami je bila pobuda ugodno sprejeta. Predsednik Enotne liste iz Celovca Vladimir Smrtnik se je v odgovoru Marku Pavlihi zahvalil za pobudo in zapisal, da se »Enotna lista, zbirna stranka koroških Slovencev, trudi za čim bolj brezhibno čezmejno sodelovanje. Za položaj koroških Slovencev bi bilo zelo koristno, če bi mladi absolventi s Koroškega lahko opravljali prakso na slovenskih ministrstvih, izmenjevali študente in spodbujali sodelovanje šol. Problemi se pojavljajo pri nostrifikaciji spričeval in na drugih področjih. Ker smo oboji v Evropski uniji in je Slovenija sprejela zakon o Slovencih za mejami, moramo okrepiti nemoten pretok informacij in znanja preko meje.«