Minister za visoko šolstvo dr. Jure Zupan med gorenjskimi srednješolci na Jesenicah. (Foto: Anka Bulovec)

Bodo po študiju dobili delo?

Tri ministrstva so januarja in februarja pripravila 16 srečanj z dijakinjami in dijaki tretjih in zaključnih letnikov po vsej Sloveniji. Prisluhnilo jim je okoli sedem tisoč mladih.

Kranj - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je skupaj s šolskim ministrstvom ter ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pripravilo posvete v vseh slovenskih regijah. Gorenjski dijaki so jim prisluhnili na Jesenicah. Najpogostejša vprašanja, ki so jih na ministre naslovili dijaki, so zadevala značilnosti bolonjskega procesa, zanimale so jih možnosti štipendiranja, kritični so bili do možnosti prehoda med srednjo šolo s strokovnim izobraževalnim programom in fakulteto z istega strokovnega področja, skrbelo pa jih je tudi, ali bodo po končanem študiju dobili zaposlitev. Kako bodo slovenski visokošolski zavodi zagotovili take študijske programe, da bodo diplomanti konkurenčni na svetovnem trgu, je zanimalo bodoče študente. Zanimale so jih tudi možnosti študija na tujem in štipendiranje v teh primerih.

Dijaki so na posvetih dali tudi več pobud: želijo več vpisnih mest na področju medicine, preseči je treba ovire za pridobitev mesta na želeni fakulteti, dati prednost tistim, ki se vpisujejo prvič in onim, ki so se že izobraževali na enakem ali podobnem področju. Za študente s posebnimi potrebami veljajo posebni vpisni pogoji, enaki denimo za invalide in tudi za športnike, predlagajo pa, da bi ti dve skupini pri vpisu obravnavali ločeno. Dijaki so izražali tudi željo po regionalizaciji visokega šolstva, saj si želijo študirati bližje domačemu kraju.

Organizatorji posvetov so te ocenili kot uspešne, da je bila potrebna, pa so potrdili tudi dijakinje in dijaki sami ter ravnateljice in ravnatelji srednjih šol, kjer tudi sami dobro skrbijo za to, da mladim priskrbijo dovolj informacij o možnosti nadaljnjega izobraževanja. V vodstvih srednjih šol so menili, da je pomembno, da tudi država s tovrstnimi akcijami pokaže zanimanje za prihodnost mladih. Vlada v Sloveniji mladih ne želi usmerjati v poklice, ampak jih spodbuditi, da si pred izbiro poklicne poti pridobijo čim več potrebnih informacij, da se torej seznanijo z zaposlitvenimi možnostmi pri izbrani študijski smeri, da izvedo kar največ o trgu delovne sile, o možnosti štipendiranja, o šolanju v tujini, o evropskih primerjavah. »Želimo, da bi mladi skupaj s starši, učitelji in šolskimi svetovalnimi delavci odgovorno pretehtali različne možnosti za izbiro študija in šele potem izbrali,« menijo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Minister dr. Jure Zupan, državni sekretar dr. Dušan Lesjak in direktor direktorata za visoko šolstvo dr. Primož Pristovšek so predstavili šolski sistem v Sloveniji pred prenovo 2004 in po njej, študijske programe, primerjavo vpisnih razmerij po študijskih področjih v Sloveniji in tudi možnost mednarodnih študijskih izmenjav. Slednje omogočata programa Erasmus in Ceepus.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Edicije / torek, 30. september 2008 / 07:00

Ločanka

Ločanka, 30. september 2008, št. 9

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 18. februar 2007 / 06:00

Barovec in havajka

Naj bi se družila Atomičarka Tejči in sanjski Adel, kar je zelo zanimivo, saj če pogledamo svetlolasko in jo primerjamo s temnolaso sanjsko II, Nino Osenar, ki je bila takr...

Zanimivosti / nedelja, 18. februar 2007 / 06:00

Anketa: Vstopnina bo odgnala turiste

Zadnje dni je bila vroča tema pogovorov vstopnina v cerkev na Blejskem otoku. Zato smo za mnenje o tem tokrat povprašali na Bledu.

Gospodarstvo / nedelja, 18. februar 2007 / 06:00

Slovenske regije v številkah

Vse kaže na to, da Gorenjska v merilu Slovenije vse bolj zaostaja. Kupna moč Gorenjcev je nad slovenskim povprečjem, močno pa zaostajamo pri dodani vrednosti.