Mir v glavi in veselje pri delu

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 20. februar 2007 / 05:00

"Kmetje premalo razmišljajo o prihodnosti svojih kmetij," meni nizozemski strokovnjak dr. Abele Kuipers in poudarja, da dober razvojni načrt prinaša mir v glavi, veselje pri delu in denar v žepu.

Strahinj – »Prav je, da ste gorenjski kmetje ponosni na svoje rejske dosežke, vendar se morate vseskozi prilagajati spremembam v skupni kmetijski politiki in na trgu, da boste lahko ponosni tudi čez deset, dvajset let …,« je na četrtkovem posvetu Kmetovanje s kvoto in premijami dejal vodja istoimenskega slovensko nizozemskega Twinning projekta dr. Abele Kuipers, sicer tudi predsednik komisije za govedorejo pri Evropskem združenju za živinorejo in ekspert z nizozemske univerze Wageningen, ki ni skoparil s pohvalami, a tudi ne z opozorili. »Kmetje v prihodnje ne bodo več prejemali plačil za pridelavo, ampak za to, da bo pokrajina urejena. To je dobra priložnost za Slovenijo, ki ima zelo lepo pokrajino. Pojdite v Bruselj, pokažite jim vrednost te pokrajine in denar se bo zanesljivo našel,« je dejal dr. Kuipers in kmetom svetoval, naj spoštujejo zahteve navzkrižne skladnosti, saj se jim lahko zgodi, kot se je lani stotim nizozemskim kmetom, ki so ostali brez subvencij, ker niso izpolnjevali standarda za dobro počutje živali. »Zemlja ni nikjer na svetu tako draga, kot je na Nizozemskem in na Gorenjskem,« je ugotavljal nizozemski strokovnjak in se niti malo čudil temu, da je Slovenija pri investicijah na kmetijah na prvem mestu med vsemi novimi članicami Evropske unije. »Videl sem veliko lepih hiš in hlevov, po dva, tri novejše traktorje na kmetijah, nove kombajne …,« je dejal in pristavil: »Najboljša naložba bi bila nakup mlečne kvote.« Ko je hodil po slovenskih kmetijah, je tudi opazil, da kmetje zelo dobro skrbijo za krave, teleta pa so še pogosto v preveč vročih in vlažnih prostorih ter skupaj s kravami. »Vem, da kmetje veliko delajo, vendar bi vsaj en dan ali dva na leto morali razmišljati o prihodnosti kmetije,« je dejal in poudaril: »Dobra strategija daje več miru v glavi, več veselja pri delu in tudi boljše finančne rezultate.«

Mirko Rimahazi, po domače Repečnik iz Spodnjih Gorij, takšno strategijo ima in jo je predstavil tudi udeležencem posveta. Kot je dejal, na družinski kmetiji, kjer obdelujejo 82 hektarjev lastne in najete zemlje, redijo 160 glav živine, dosegajo povprečje 8.500 kilogramov mleka na kravo in imajo za prirejo mleka 590 tisoč kilogramov kvote, razmišljajo predvsem o dveh možnostih: o povečanju prireje mleka ali o predelavi mleka. Prednost dajejo drugi možnosti, pri tem pa načrtujejo, da bi v projekt vključili še druge kmete ter poskušali pridobiti blagovno znamko Bohinjski sir. Rezultati vprašalnika Kako slovenski kmetje razmišljajo o svoji prihodnosti, ki jih je predstavila dr. Marija Klopčič z biotehniške fakultete, so med drugim pokazali, da le na polovici kmetij razmišljajo o prihodnjem razvoju. Na teh kmetijah tudi kažejo več zanimanja za dober strokovni nasvet o strateškem načrtu in o gospodarjenju.