Bela knjiga slovenskega gospodarstva

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 20. februar 2007 / 05:00

Na prenovljeni Gospodarski zbornici Slovenije so pripravili predloge za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Ljubljana – V sredo so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pripravili tako imenovano strateško konferenco o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, na kateri so predstavili tudi Belo knjigo predlogov za večjo konkurenčnost. Že uvodničarja – začasni predsednik GZS Samo Hribar Milič, kot tudi Marjan Širaj, vodja projekta, sta opozorila, da naj bi bela knjiga postala nova metoda dela GZS, s katero bi stalno preverjali in predlagali potrebne ukrepe za izboljšanje pogojev poslovanja slovenskega gospodarstva. Minister za javno upravo Gregor Virant pa je belo knjigo primerjal kar z vsakoletnimi Zahtevami slovenske obrti, ki jih po temeljiti razpravi na vseh ravneh pripravljajo na Obrtni zbornici Slovenije. Udeleženci sredine konference so prejeli knjižico, v kateri je zapisanih 62 predlogov GZS za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva v letu 2007, ki so jih strnili v osem tematskih poglavij. Dodali pa so tudi seznam zakonov ter drugih aktov, ki jih je za uresničitev predlogov GZS treba spremeniti. Uvodna misel začasnega predsednika Miliča je bila, da je sicer bilanca uspeha slovenskega gospodarstva resnično zavidljivo dobra, da pa se v bilanci stanja kažejo precejšnji problemi, ki utegnejo že srednjeročno poslabšati poslovanje. V razpravi je poleg ministra Viranta sodelovala tudi ministrica za delo družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, predstavnica ministrstva za gospodarstvo Marta Slokar in vrsta vidnih gospodarstvenikov in ekonomskih strokovnjakov. Na pripravljene predloge večjih pripomb ni bilo, razen pomisleka, da zniževanje stroškov (cene) delovne sile ne more biti najpomembnejša strateška usmeritev. Namesto številnih javnih skladov Slovenija potrebuje razvojno banko, so predlagali, država pa bi morala učinkoviteje podpirati tuje naložbe. Nujno je nadaljnje odstranjevanje birokratskih ovir, vse pomembnejša pa bo postala energetska neodvisnost, ki narekuje iskanje novih virov in energetskih lokacij, saj postaja uvoz (električne) energije vse bolj iluzija.