Poseljevanje

Moj kraj skozi čas

Spoznavanje in vedenje, kako je bilo nekoč, lahko skozi bogastvo zapisanih besed slika življenje, da mu sledimo, ga nadgradimo, izboljšamo. Kako je bilo v preteklih stoletjih pa do danes na območju pod Ermanovcem, Bevkovim vrhom in Sivko, smo posamezni krajani poskušali predstaviti v dvanajstih obsežnih poglavjih v knjigi Moj kraj skozi čas. Za izbrane članke so poskrbeli strokovni pisci. Med drugimi je o poseljevanju zbral podatke in pisal tudi Vincencij Demšar.

Rimljani so za obrambo Italije pred vdori iz Ilirika že od 1. stoletja dalje gradili zaporne zidove, utrdbe, šance tudi na prehodu iz Poljanske doline proti Primorski. Nasipi so omenjeni na višinah pri Novi Oselici. Ohranjeno je ledinsko ime Šance za hrib na Vrhovcovem griču v Podlanišču. Med materialnimi sledovi antičnega obdobja se pojavljajo ostanki nekdanjih vodovodov, tudi v Stari Oselici. Glinene cevi so služile za napeljavo vode na parcelo Na Selišah, kjer je nekdaj potekala stara rimska cesta.

V darovnicah freisinškemu škofu ni jasno omenjena meja med tolminskim, idrijskim in loškim gospostvom. Škof je gotovo dobil zahodni del Poljanske doline pred letom 1291, zelo verjetno pa kmalu po 989. Zdi se, kot da bi bila vzhodnik iz Freisinga in zahodnik s Tolminskega napihala prvotne prebivalce po teh naših bregovih in doleh, jim v usta položila pomensko iste, a krajše in daljše narečne in pogovorne besede, jih leta in leta preizkušala, utrjevala, družila in spodbujala k obstanku. Zagotovo so vso zgodovino tu tekle trgovske in kontrabantske poti ter druge povezave v smeri vzhod–zahod.

Celoten predel zahodne Poljanske doline je po najstarejši zapisani upravni razdelitvi v prvem urbarju leta 1291 spadal v županijo Hotavlje. To, v glavnem na novo poseljeno območje so v urbarju leta 1560 popisali kot samostojno osliško, ne več hotaveljsko županijo. Na novo se pojavlja 63 imen, tudi že s priimkom, do 1630 pa že 120 novih kolonistov. Če so drugod prevladovali gruntarji, je osliška županija od leta 1560 do 1630 poznala le rovtarje. Mnogi od teh so prerasli v prave kmete. Od leta 1560 do leta 1577 je bil po urbarju prirast rovtarjev, kajžarjev in novinarjev v osliški županiji za 26, v naslednjih desetih letih pa le za enega. V celotni osliški županiji je leta 1630 popisanih po krajih 65 kmetij oziroma rovtov in kajž. Stalo je 30 mlinov, 11 jih je kmalu propadlo. Zemljevidi Oselice, Laniš, Koprivnika in Podjelovega Brda iz leta 1825 prikazujejo poseljenost in poimenovanja domačij. Kje vse so nekoč, v času dosega spomina najstarejših krajanov, samevale trdne kmetije, majhne domačije ali samo kajže in danes ni več sledu o njih, so prazne ali pa obnovljene, na novo postavljene, naseljene in dejavne, je mogoče razbrati iz zapisov po posameznih krajih (nekdanje oz. sedanje) krajevne skupnosti Sovodenj: Laniše, Sovodenj, Nova Oselica, Podjelovo Brdo, Javorjev Dol, Hobovše pri Stari Oselici, Stara Oselica (del), Koprivnik (del).