Nevidno ogrevan dom

Besedilo: B. B.
torek, 13. februar 2007 / 05:00

Kadar postavitev ogrevalnih teles zaradi postavitve pohištva ni možna ali pa jih želimo skriti, je najboljša izbira talno ogrevanje.

Pri talnem ogrevanju je izredno pomembna izbira talne obloge, saj mora biti znana njena toplotna prevodnost. Izbira talne obloge pogojuje tudi način polaganja in izbire cevi, temperaturo ogrevalne vode in podobno. V naših klimatskih razmerah se za oblaganje tal največ uporabljajo kamen, keramične ploščice, PVC talne obloge, linolej, tekstilne talne obloge, razni parketi, pluta, v zadnjem času tudi laminati. Nekoliko ironično, a vendar zelo pomembno – kvalitetne talne obloge višjega cenovnega razreda so istočasno dobri izolatorji toplote in tako manj primerni ali celo neprimerni za talno ogrevanje.

Izdelovalci oblog morajo talne obloge ustrezno označiti, kar pomeni, da so primerne za uporabo pri talnem ogrevanju prostorov. Izdelovalci cenenih oblog praviloma označijo svoje talne obloge s tem znakom le zaradi komercialnega učinka, ne povedo pa, da so take obloge primerne za talno ogrevanje le pod določenimi pogoji, namreč takimi, ki v praksi nikoli ne nastopijo.

Kamen in keramika je najbolj naraven in najstarejši material za oblaganje tal in tudi najprimernejši pri talnem ogrevanju prostorov. Že stari Rimljani so cenili sposobnost kamna, da akumulirano toploto oddaja še dolgo po tem, ko je vir toplote že zdavnaj ugasnil. Vendar se kamen redko uporablja v stanovanjih, saj kljub dobrim toplotnim lastnostim deluje hladno. To pa privede do tega, da na kamen še dodatno polagamo talne obloge in zmanjšamo toplotno prevodnost. Keramika je najprimernejša v kopalnicah, kje ne potrebujemo dodatne obloge.

Tekstilne talne obloge zelo pogosto uporabljamo. Njihov največji problem je, da so zelo gosto tkane ter so zato dober izolator toplote, predvsem volnene. Za talno ogrevanje so najprimernejše tekstilne obloge iz poliamida, narejenega na gumirani podlagi, umetni juti, naravni juti ali pa brez podlage. Manj primerna pa je sintetična zaprto celična pena. Parketi se pri nas izdelujejo iz različnih vrst lesa, najpogosteje so to hrast, bukev in jesen. Bukev se zaradi svojih lastnosti za talno ogrevanje ne priporoča. Za ta les je značilno, da je zelo hidroskopičen, kar pomeni, da nase zelo rad veže vlago in jo tudi oddaja. Zelo primerna vrsta lesa je slavonski hrast, imenovan tudi dob, ker ima fino strukturo. Pomembno je tudi da je les pred obdelavo pravilno posušen in obležan, njegova vlaga ne sme presegati 10 odstotkov. Da se doseže dobra toplotna prevodnost, se pri talnem ogrevanju ne priporoča klasična debelina parketa 16 do 22 milimetrov, temveč je najprimernejša debelina parketa 8 do 10 milimetrov.