Žirovski mizarji uresničili tridesetletne sanje

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 9. februar 2007 / 05:00

V sredo so v Žireh odprli nove proizvodne prostore delniške družbe M Sora, enota Mizarstvo. Investicija je vredna več kot tri milijone evrov, v petih letih pa načrtujejo podvojitev proizvodnje.

Žiri – Kako velik dogodek se je v sredo odvil v novih prostorih družbe M Sora, je kazala polna dvorana z gosti iz 12 držav, med njimi celo iz Japonske, in celodnevna zabava z več kot tristo gosti. »Za nas je danes velik dan, saj uresničujemo dolgoletne sanje. Čeprav je tradicija mizarstva v Žireh zelo dolga, pa so bile v preteklosti prisotne tudi ideje, da bi ga preprosto ukinili. Temu smo se upirali, zato lahko danes tudi odpiramo okno v svet sodobne tehnologije. Uresničujemo sanje,« je na odprtju povedal direktor Aleš Dolenc in poudaril, da sanje niso dovolj, saj je za to treba imeti tudi pravo energijo in zdrave temelje. »Naša investicija temelji na dobrem poslovanju zadruge v letih, ko jo je vodila Frančiška Primožič,« je dejal direktor, njegovim besedam in v zahvalo prejšnji direktorici pa so zaposleni, zadružniki M Sore, dobavitelji in drugi poslovni partnerji gromko zaploskali. Plod dobrega dela so v sredo kronali tudi z dolgoročno pogodbo z japonskimi partnerji.

M Sora, trgovina in proizvodnja, d. d., je eno najmlajših družb na Gorenjskem, saj je bila v sodni register vpisana šele oktobra lani. Korenine zadruge, med ustanovitelji najdemo Kmetijsko gozdarsko zadrugo M Sora in zadružnike, pa segajo skoraj 60 let v preteklost, saj je bila leta 1948 ustanovljena Kmetijsko nabavna prodajna zadruga Žiri. Skozi leta se je ime, povezovanje in organizacija spreminjala skladno z družbenimi eksperimenti, že kmalu pa so začeli razvijati številne dejavnosti. Tako danes odkup mleka in živine predstavlja zgolj osem odstotkov prihodkov. Danes M Soro sestavlja pet prodajaln, žaga s sušilnico, veleprodaja stavbnega okovja in proizvodnja stavbnega pohištva. Enota Stavbno pohištvo, skupaj s hčerinsko družbo Norica, je vodilni specializirani ponudnik stavbnega okovja, drugih materialov in polizdelkov za izdelavo oken in vrat. Pred leti so zgradili sodoben veleprodajni center in skladišče, ki že postaja pretesno.

»Danes odpiramo 2400 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov in še dodatnih 600 kvadratnih metrov dodatnih prostorov v skupni vrednosti tri milijone evrov. V nove prostore bomo preselili celotno proizvodnjo oken M Sora, delo bodo obdržali obstoječi delavci. Z njimi načrtujemo v prihodnjih petih letih podvojiti proizvodnjo,« nam je v sredo povedala Neja Rupnik, direktorica enote Mizarstvo. Poleg osnovne investicije v objekt so v družbi veliko pozornosti namenili še novi opremi. »Že ob gradnji novega objekta smo razmišljali tudi o novi proizvodnji opremi. Prepotovali smo Evropo, pogledali tudi h konkurenci in se odločili za popolnoma avtomatizirano linijo za izdelavo oken, druga velika naložba pa je bila izbira sodobne tehnologije za lakirnico. Z njo bomo še izboljšali kvaliteto proizvodnje, kjer ne bomo zavrgli niti kaplje laka. To je pomembno tudi z ekološkega vidika,« pravi Aleš Dolenc.

Celotna linija je sestavljena z med seboj povezanimi stroji, ki opravijo vse potrebne obdelave na posameznem lesenem kosu. Ko ta zapusti linijo, gre direktno v lakirnico. Novi sistem lakiranja omogoča zaščito in lakiranje posameznih kosov okna in ne le okna kot celote. Tako bodo v M Sori bistveno izboljšali zaščito okna na spojih, saj pri klasičnem lakiranju ti spoji niso zaščiteni in lahko vlaga sčasoma prodre v notranjost spoja in povzroči poškodbe. Lakirnica ima tudi sistem hitrega sušenja, kar dodatno utrdi vse premaze. Po končanem testiranju proizvodnje naj bi kompletno proizvodnjo s stare lokacije preselili do letošnje pomladi. Približno polovico investicije je družba financirala iz lastnih sredstev, za drugo polovico so zaprosili za pomoč banke. Hkrati so se prijavili na objavljene javne razpise za razvojno pomoč in posodobitev, zadostili vsem kriterijem za dodelitev pomoči, vendar bili zavrnjeni, ker zadruge niso upravičene do razvojnih pomoči.