Grad izvoljen, Gaspari ne

Z vročo sejo je v petek državni zbor zaključil januarsko zasedanje. Poslanci so za novega ustavnega sodnika izvolili Franca Grada, premalo glasov pa je dobil Mitja Gaspari in tako ni bil znova izbran za guvernerja Banke Slovenije.

Ljubljana - Franc Grad, redni profesor za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, je z 71 glasovi za in 8 proti izvoljen za novega ustavnega sodnika. Nadomestil bo ustavno sodnico Dragico Wedam Lukič, ki ji bo konec meseca potekel mandat. Ko so poslanci pojasnjevali stališča poslanskih skupin do kandidata, ki ga je za funkcijo ustavnega sodnika predlagal predsednik države Janez Drnovšek, je Anton Kokalj iz stranke NSi izrazil pomislek in presenečenje nad tem, da je predsednik države predlagal kandidata, ki se sploh ni javil na njegov poziv. V stranki so pogrešali tudi razloge, zakaj predsednik ni izbral katerega od treh prijavljenih kandidatov. Predsednikovo ravnanje so v stranki ocenili kot spreminjanje smiselne uporabe ustave in zakonov, zaradi česar kandidatu niso mogli zagotoviti enotne podpore.

Gradu podpora z leve in desne

Sicer pa je dobil Franc Grad podporo z leve in desne. Branko Grims iz SDS je dejal, da so se, ne glede na predsednikovo ravnanje, odločili kandidata podpreti, s čimer so dali prednost strokovnosti, izkušnjam, življenjskemu delu in kandidatovemu sodelovanju pri nastanku nove slovenske ustave, torej prednost stroki pred politiko. To je po Grimsovem mnenju velik korak na področju slovenske politične kulture. Ob tem je okrcal prakso preteklega desetletja, ko je »vlada pod vodstvom LDS spolitizirala vsako institucijo, tudi ustavno sodišče, ko je ustavni sodnik postal nekdanji predsednik politične stranke, za nameček celo predsednik nekdanje zveze komunistov«.

Manj enotni pa so si bili poslanci pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije. Na tajnem glasovanju je dosedanji guverner Mitja Gaspari, ki se mu mandat izteče 31. marca, za izvolitev dobil tri glasove premalo. Izraze podpore so mu izrekali v opozicijskih strankah LDS in SD ter v koalicijskem DeSUS-u, medtem ko so mu vladni SDS in NSi ter opozicijska SNS nasprotovale, SLS pa se ni javno opredelila. Podporniki mu pripisujejo zasluge pri gospodarskem razvoju in uvedbi evra. Slednje mu priznavajo tudi nasprotniki, vendar pa pri njih očitno odtehtajo drugi argumenti. Nanizali so jih kar precej, tako pomanjkanje nadzora nad denarnimi tokovi v tujini, preden so se lastninila slovenska družbena podjetja, neuresničene namene pri privatizaciji bank, premalo odločen nastop pri preoblikovanju hranilno kreditnih služb, zamudo pri pripravi lastninjenja zavarovalnic in podobno. Opozicijska SNS je v času njegove kandidature prišla v javnost s pismom, v katerem mu očita, da je Evropski centralni banki posredoval tajne dokumente z negativnimi ocenami o slovenskem gospodarstvu. Poleg tega mu je očitala tudi prodajo Nove ljubljanske banke belgijski KBC v času, ko je bil finančni minister. Gaspari ni bil izbran za guvernerja, predsednik države mora sedaj predlagati novega kandidata.

Znova podpora verskemu zakonu

V parlament pa je spet prišel zakon o verski svobodi. Državni svet je zanj izglasoval veto, ob dosedanjih glasovanjih je bil vsakokrat deležen tudi obstrukcije opozicijskih strank in vladnega DeSUSa. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, zakon pa je vseeno dobil 47 poslanskih glasov. V opoziciji se do konca tedna še niso odločili, kaj bodo storili sedaj. Na voljo imajo ustavno presojo, referendum ali pa običajni postopek spreminjanja in dopolnjevanja zakona.