Tam, kjer sonce vzhaja
Opise krajev navajamo tako, kot se vrste iz mesta v smeri proti vzhodu. S tem hočem bralca peljati skozi kraje od obrobja Ljubljane do najoddaljenejše vasi vzhodno od Ljubljane, ki še spada v mestno občino Ljubljana. Pri naštevanju in opisu krajev mi je bila na eni strani za orientacijo Litijska cesta, na drugi strani pa Zaloška in naselja ob njiju. Svoj opis ima tudi Ljubljansko Posavje. Ob takem opisu se bo bralec in popotnik v teh krajih najlažje orientiral. Želim mu prijetno popotovanje in obilo zadovoljstva ob spoznavanju teh malo znanih, a lepih in vabljivih krajev vzhodno od Ljubljane.
Vodmat, Selo, Moste, Zelena jama, Kodeljevo
Vseh pet naselij, ki po svoji geografski legi in številnih drugih kazalcih, npr. urbanizaciji naselja, gostoti prebivalstva, komunikacijah in drugem vsekakor sodijo v mesto, je še po drugi svetovni vojni, kljub nekaterim tovarnam, kazalo vaški videz. Še posebej to velja za Moste. Danes mislimo, da so Moste tam, kjer je imela na Proletarski cesti 1 svoj sedež nekdanja občina Ljubljana Moste – Polje; Selo tam, kjer je del Fužin, le za Kodeljevo vemo, kje v resnici je. Misel, da je bilo občinsko poslopje v Mostah, nas je popolnoma zmedla, tako da ne vemo, da so Moste pravzaprav tam, kjer je nekdaj stala znana gostilna Pri sedmici, (podrta ob gradnji fužinskega naselja), danes pa v njeni bližini gostilna Anžič, to je nekako med Kajuhovo in Gašperšičevo cesto in med Ljubljanico ter Letališko cesto. To je predel, ki je v geodetskih kartah mesta nosil, in še danes nosi ime Moste. Selo je vpeto med Kajuhovo in Pokopališko cesto ter med Ljubljanico in železnico Ljubljana–Zalog. Kodeljevo obsega desni breg Ljubljanice vse od dolenjske železnice do Gruberjevega prekopa in Štepanje vasi. Pojmi so se kaj lahko pomešali, saj so povojne generacije te kraje popolnoma spremenile, tako da tudi starim naseljencem ni več jasno, kje je včasih kaj bilo in kam je spadalo. Povojni naseljenci pa sploh več ne vedo, kje so pravzaprav Moste in kje Selo. V resnici so vsa ta naselja stara, s staro geografsko oznako, le Zelena jama in Kodeljevo sta novejši. To je nastalo na podlagi Codellijevih graščinskih razprodaj po prvi svetovni vojni. Tako Vodmat kot Moste, Selo, Zelena jama in Kodeljevo so bili šele leta 1935 vključeni v mestno občino, torej priključeni k tako imenovani Veliki Ljubljani.
Moste, pa tudi Selo, se v starih zapiskih omenjata šele v začetku 14. stoletja, dosti kasneje od nekaterih drugih okoliških krajev. Lastništvo nad tukajšnjimi zemljišči je v času deželnih glavarjev Spanheimov (12. stol.) v glavnem pripadalo šentpetrski župniji, ustanovljeni leta 1163, kamor je v cerkvenem pogledu spadala večina okoliških vasi – le sostrska fara s petimi vasmi ne. Takoj po ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 je tudi ta tu dobila svoje posesti in jih ohranila vse do zemljiške odveze leta 1848.