V spomin: Anton Plemelj (1923-2007)

Slikar Anton Plemelj se je uveljavil kot eden osrednjih predstavnikov domače samorastniške likovne umetnosti. Rojen je bil leta 1923 v Selu pri Bledu. Po osnovni šoli se je izučil čevljarske obrti. Kot delavec je bil zaposlen do konca leta 1943, ko je odšel v partizane. Po vojni je ostal v vojaški službi in ob delu dokončal gimnazijo ter študiral pravo na fakulteti v Beogradu. Od leta 1956 je privatno študiral slikarstvo pri profesorju D. Iliću v Beogradu. Po upokojitvi se je ves posvetil slikarstvu. Razstavlja od leta 1963. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1966. Od leta 1968 je bil član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Bil je med ustanovitelji Tabora in Galerije samorastnikov v Trebnjem. Kot likovni ustvarjalec je omenjen v Svetovni likovni enciklopediji in v Enciklopediji Slovenije. Njegove slike so uvrščene v več kot štirideset javnih galerij. Živel in ustvarjal je na Brezjah na Gorenjskem, kjer si je uredil atelje in zadnja leta načrtoval odprtje stalne zbirke z izborom iz slikarskega opusa, ki obsega okrog 3000 del.

O Plemljevem slikarstvu je pisalo več kot trideset domačih in tujih likovnih strokovnjakov, ki so izpostavili samosvoj izbor motivov, neizčrpno domišljijo in polnoplastično zasnovan pristop do predmeta upodabljanja. Anton Plemelj se je v slikarskih kompozicijah, ki jih je rad združeval v likovne cikluse, ob spominih na mladost ter lepe in trpke stvari v življenju posvetil tudi temam, ki niso veljale za značilno samorastniške (nasilje, vojna, strah, erotika, ironija, fantazijska motivika …). V raznovrstnem motivnem svetu je posebno mesto pripadlo tihožitju, v katerem je pogosto prišla do izraza težnja po simbolnem izražanju. Anton Plemelj je vselej ustvarjal iz notranje nuje, duhovne angažiranosti in globoke povezanosti z naslikanim, zato mu je uspelo izoblikovati samosvoj likovni izraz, s katerim se je uvrstil tako v preglede samorastniškega likovnega ustvarjanja kot novoekspresionističnih tendenc ter fantastike in simbolizma v likovni umetnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / ponedeljek, 25. junij 2007 / 07:00

Nova direktorica Javnega zavoda Ratitovec

Železniki - Svet Javnega zavoda Ratitovec iz Železnikov je minuli četrtek obravnaval vloge, ki so prispele na razpis za mesto direktorja zavoda. Pogojem so ustrezali štirje kandi...

Objavljeno na isti dan


Kranj / / 07:00

Več želja, kot je denarja

V kranjsko občinsko blagajno se bo letos steklo nekaj manj kot 55 milijonov evrov.

Kranj / / 07:00

Nova tribuna v športnem centru

Športni center Kranj naj bi dobil manjšo tribuno med glavnim in pomožnim nogometnim igriščem. Za popravilo in upravljanje z dotrajano glavno tribuno občinsko vodstvo še išče rešitev.

Kranj / / 07:00

Kranj in La Ciotat pobratena že petdeset let

Visoko obletnico pobratenja dveh mest bodo v Kranju obeležili s prireditvami. Občinska svetnica Petra Mohorčič pa je predlagala, naj park pred Fakulteto za organizacijske vede na Zlatem polju poimenuj...

Kranj / / 07:00

Energetsko potratne javne stavbe

V kranjski občini naj bi v prihodnje pospeševali rabo obnovljivih virov energije, predvsem biomase in sončne energije.

Splošno / / 07:00

Garažna hiša je rešitev

Olivera Stojanović: »Pozdravljam odločitev občine, da parkirišče pred Čebelico uredi samo za stanovalce mestnega jedra. Za ostale obiskovalce mesta pa naj raz...