V spomin: Anton Plemelj (1923-2007)

Slikar Anton Plemelj se je uveljavil kot eden osrednjih predstavnikov domače samorastniške likovne umetnosti. Rojen je bil leta 1923 v Selu pri Bledu. Po osnovni šoli se je izučil čevljarske obrti. Kot delavec je bil zaposlen do konca leta 1943, ko je odšel v partizane. Po vojni je ostal v vojaški službi in ob delu dokončal gimnazijo ter študiral pravo na fakulteti v Beogradu. Od leta 1956 je privatno študiral slikarstvo pri profesorju D. Iliću v Beogradu. Po upokojitvi se je ves posvetil slikarstvu. Razstavlja od leta 1963. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1966. Od leta 1968 je bil član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Bil je med ustanovitelji Tabora in Galerije samorastnikov v Trebnjem. Kot likovni ustvarjalec je omenjen v Svetovni likovni enciklopediji in v Enciklopediji Slovenije. Njegove slike so uvrščene v več kot štirideset javnih galerij. Živel in ustvarjal je na Brezjah na Gorenjskem, kjer si je uredil atelje in zadnja leta načrtoval odprtje stalne zbirke z izborom iz slikarskega opusa, ki obsega okrog 3000 del.

O Plemljevem slikarstvu je pisalo več kot trideset domačih in tujih likovnih strokovnjakov, ki so izpostavili samosvoj izbor motivov, neizčrpno domišljijo in polnoplastično zasnovan pristop do predmeta upodabljanja. Anton Plemelj se je v slikarskih kompozicijah, ki jih je rad združeval v likovne cikluse, ob spominih na mladost ter lepe in trpke stvari v življenju posvetil tudi temam, ki niso veljale za značilno samorastniške (nasilje, vojna, strah, erotika, ironija, fantazijska motivika …). V raznovrstnem motivnem svetu je posebno mesto pripadlo tihožitju, v katerem je pogosto prišla do izraza težnja po simbolnem izražanju. Anton Plemelj je vselej ustvarjal iz notranje nuje, duhovne angažiranosti in globoke povezanosti z naslikanim, zato mu je uspelo izoblikovati samosvoj likovni izraz, s katerim se je uvrstil tako v preglede samorastniškega likovnega ustvarjanja kot novoekspresionističnih tendenc ter fantastike in simbolizma v likovni umetnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 1. avgust 2016 / 12:15

Glasba za vse čase

Bližajo se olimpijske igre. Križajo se mnenja, podtikanja, hvalisanja, pričakovanja rezultatov, ugibanja, kakšno bo odprtje v prestolnici sambe, ki očitno ni najbolje pripravljena. Rio 2016, mene p...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 13. september 2016 / 13:45

To pa je ljubezen

Kranj – Narava se včasih prav prijetno poigra – ti dve zaljubljeni jabolki sta zrasli na jablani na vrtu Martina Leskovarja s Kokrice.

Nasveti / torek, 13. september 2016 / 13:40

Predolgo zamolčani!

Leta 1945 so umorili zakonca Hribar. Leta 2010 je Drago Jančar napisal knjigo o zadnjih lastnikih gradu Strmol. Leta 2015 se je predsednik države opravičil za to grozodejstvo. Letos so v Gorenjskem...

Razvedrilo / torek, 13. september 2016 / 13:39

Dvojno slavje pri Žlebedrovih

Mama Angela je minulo soboto praznovala stoletnico, edina hčerka Danica in zet Tone pa zlato poroko, zato bi takšno dvojno praznovanje morda sodilo celo v Guinnessovo knjigo rekordov.

Šport / torek, 13. september 2016 / 13:37

Na derbiju poraz Jeseničanov

Na petkovem prijateljskem derbiju med ekipama HDD SIJ Acroni Jesenice in HDD Telemach Olimpija so slavili Ljubljančani.

Kultura / torek, 13. september 2016 / 13:37

Retorte iz bohinjske livarne

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici so v petek odprli razstavo z naslovom Plavž svete Heme, kot v ustnem izročilu domačinov velja ime za livarno železa, ki je v 17. stoletju delovala pri Nomenj...