V spomin: Anton Plemelj (1923-2007)

Slikar Anton Plemelj se je uveljavil kot eden osrednjih predstavnikov domače samorastniške likovne umetnosti. Rojen je bil leta 1923 v Selu pri Bledu. Po osnovni šoli se je izučil čevljarske obrti. Kot delavec je bil zaposlen do konca leta 1943, ko je odšel v partizane. Po vojni je ostal v vojaški službi in ob delu dokončal gimnazijo ter študiral pravo na fakulteti v Beogradu. Od leta 1956 je privatno študiral slikarstvo pri profesorju D. Iliću v Beogradu. Po upokojitvi se je ves posvetil slikarstvu. Razstavlja od leta 1963. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1966. Od leta 1968 je bil član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Bil je med ustanovitelji Tabora in Galerije samorastnikov v Trebnjem. Kot likovni ustvarjalec je omenjen v Svetovni likovni enciklopediji in v Enciklopediji Slovenije. Njegove slike so uvrščene v več kot štirideset javnih galerij. Živel in ustvarjal je na Brezjah na Gorenjskem, kjer si je uredil atelje in zadnja leta načrtoval odprtje stalne zbirke z izborom iz slikarskega opusa, ki obsega okrog 3000 del.

O Plemljevem slikarstvu je pisalo več kot trideset domačih in tujih likovnih strokovnjakov, ki so izpostavili samosvoj izbor motivov, neizčrpno domišljijo in polnoplastično zasnovan pristop do predmeta upodabljanja. Anton Plemelj se je v slikarskih kompozicijah, ki jih je rad združeval v likovne cikluse, ob spominih na mladost ter lepe in trpke stvari v življenju posvetil tudi temam, ki niso veljale za značilno samorastniške (nasilje, vojna, strah, erotika, ironija, fantazijska motivika …). V raznovrstnem motivnem svetu je posebno mesto pripadlo tihožitju, v katerem je pogosto prišla do izraza težnja po simbolnem izražanju. Anton Plemelj je vselej ustvarjal iz notranje nuje, duhovne angažiranosti in globoke povezanosti z naslikanim, zato mu je uspelo izoblikovati samosvoj likovni izraz, s katerim se je uvrstil tako v preglede samorastniškega likovnega ustvarjanja kot novoekspresionističnih tendenc ter fantastike in simbolizma v likovni umetnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 27. april 2016 / 15:34

Najboljši zbor s Konservatorija

Zmagovalec letošnje Naše pesmi je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, z Gorenjskega najboljši Ženski pevski zbor Carmen manet iz Kranja.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Kako se znebiti šefa?

Režiser komedije Božič na kvadrat Seth Gordon sledi trem zagrenjenim prijateljem, ki jim grozni šefi vsak dan uničujejo življenje. Ker ne morejo dati odpovedi, se domislijo drugačne rešitve, kako...

Mularija / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Otroška peresa

Šola Šola, šola, spet ta šola. V njej posedaš, a naučiš veliko se. Včasih celo zabavno je. Znanja vsepovsod mrg...

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Skrivnostne podobe raja

Knjižno delo Skrivnostne podobe raja, ki je bilo prvič predstavljeno ob tisočletnici prve pisne omembe Blejskega gradu, na svojstven način oživlja spomin na preteklost tega kraja.

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Glasov jež: Petka, ki je nihče noče

Poklical nas je bralec iz Škofje Loke, ki že več tednov na travniku ob cesti z Jeprce proti Škofji Loki opazuje premikanje Renaultove petke, v času našega slikanja pa je bila prevrnjena celo na s...

Nasveti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Zanimivosti in Žabnice in okolice

Odlomek iz članka Antonije Šifrer, objavljen v zborniku Na robu pojoče ravnine.