V spomin: Anton Plemelj (1923-2007)

Slikar Anton Plemelj se je uveljavil kot eden osrednjih predstavnikov domače samorastniške likovne umetnosti. Rojen je bil leta 1923 v Selu pri Bledu. Po osnovni šoli se je izučil čevljarske obrti. Kot delavec je bil zaposlen do konca leta 1943, ko je odšel v partizane. Po vojni je ostal v vojaški službi in ob delu dokončal gimnazijo ter študiral pravo na fakulteti v Beogradu. Od leta 1956 je privatno študiral slikarstvo pri profesorju D. Iliću v Beogradu. Po upokojitvi se je ves posvetil slikarstvu. Razstavlja od leta 1963. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1966. Od leta 1968 je bil član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Bil je med ustanovitelji Tabora in Galerije samorastnikov v Trebnjem. Kot likovni ustvarjalec je omenjen v Svetovni likovni enciklopediji in v Enciklopediji Slovenije. Njegove slike so uvrščene v več kot štirideset javnih galerij. Živel in ustvarjal je na Brezjah na Gorenjskem, kjer si je uredil atelje in zadnja leta načrtoval odprtje stalne zbirke z izborom iz slikarskega opusa, ki obsega okrog 3000 del.

O Plemljevem slikarstvu je pisalo več kot trideset domačih in tujih likovnih strokovnjakov, ki so izpostavili samosvoj izbor motivov, neizčrpno domišljijo in polnoplastično zasnovan pristop do predmeta upodabljanja. Anton Plemelj se je v slikarskih kompozicijah, ki jih je rad združeval v likovne cikluse, ob spominih na mladost ter lepe in trpke stvari v življenju posvetil tudi temam, ki niso veljale za značilno samorastniške (nasilje, vojna, strah, erotika, ironija, fantazijska motivika …). V raznovrstnem motivnem svetu je posebno mesto pripadlo tihožitju, v katerem je pogosto prišla do izraza težnja po simbolnem izražanju. Anton Plemelj je vselej ustvarjal iz notranje nuje, duhovne angažiranosti in globoke povezanosti z naslikanim, zato mu je uspelo izoblikovati samosvoj likovni izraz, s katerim se je uvrstil tako v preglede samorastniškega likovnega ustvarjanja kot novoekspresionističnih tendenc ter fantastike in simbolizma v likovni umetnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / nedelja, 7. februar 2010 / 07:00

Slabo obiskana Urškina zabava

Million Club Prive Kranj je prejšnji konec tedna gostil petindvajseti rojstni dan Urške Hočevar Čepin, dan poprej pa smo bili na modni reviji v pristnem ambientu mrzle in jasne krvavške noči.

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 29. december 2019 / 21:23

Slavje Lampičeve

Anamarija Lampič je na današnji tekmi v sprintu v prosti tehniki v Lenzerheideju ugnala vse tekmice.

Kultura / nedelja, 29. december 2019 / 17:40

Drugačno še ne pomeni slabo

Eden prvih vrhuncev aktualne sezone v Prešernovem gledališču je družinska drama Strahovi Henrika Ibsena. Pred ponedeljkovo ponovitvijo smo se pogovarjali z Vesno Jevnikar, ki v predstavi igra enega os...

Gospodarstvo / nedelja, 29. december 2019 / 17:39

Gorenjski kandidatki za inženirko leta

Med desetimi letošnjimi nominirankami za inženirko leta dve prihajata iz Gorenjske. Kamničanka Nina Lah je zaposlena v Leku, Ana Robnik pa v kranjskem Iskratelu. Izbor inženirke leta bo na slovesni pr...

Gospodarstvo / nedelja, 29. december 2019 / 17:37

Kmetija z raznolikimi dejavnostmi

Na Krtovi kmetiji v Zgornji Besnici se ukvarjajo z različnimi osnovnimi in dopolnilnimi dejavnostmi. Gospodar Marko je pred kratkim prejel priznanje zavoda za gozdove za najbolj skrbnega lastnika gozd...

Slovenija / nedelja, 29. december 2019 / 17:36

Govore vedno začenjam v slovenščini

Olga Voglauer, koroška Slovenka v dunajskem parlamentu, se vselej, ko se vrne domov, loti najljubšega opravila: molže.