V spomin: Anton Plemelj (1923-2007)

Slikar Anton Plemelj se je uveljavil kot eden osrednjih predstavnikov domače samorastniške likovne umetnosti. Rojen je bil leta 1923 v Selu pri Bledu. Po osnovni šoli se je izučil čevljarske obrti. Kot delavec je bil zaposlen do konca leta 1943, ko je odšel v partizane. Po vojni je ostal v vojaški službi in ob delu dokončal gimnazijo ter študiral pravo na fakulteti v Beogradu. Od leta 1956 je privatno študiral slikarstvo pri profesorju D. Iliću v Beogradu. Po upokojitvi se je ves posvetil slikarstvu. Razstavlja od leta 1963. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1966. Od leta 1968 je bil član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Bil je med ustanovitelji Tabora in Galerije samorastnikov v Trebnjem. Kot likovni ustvarjalec je omenjen v Svetovni likovni enciklopediji in v Enciklopediji Slovenije. Njegove slike so uvrščene v več kot štirideset javnih galerij. Živel in ustvarjal je na Brezjah na Gorenjskem, kjer si je uredil atelje in zadnja leta načrtoval odprtje stalne zbirke z izborom iz slikarskega opusa, ki obsega okrog 3000 del.

O Plemljevem slikarstvu je pisalo več kot trideset domačih in tujih likovnih strokovnjakov, ki so izpostavili samosvoj izbor motivov, neizčrpno domišljijo in polnoplastično zasnovan pristop do predmeta upodabljanja. Anton Plemelj se je v slikarskih kompozicijah, ki jih je rad združeval v likovne cikluse, ob spominih na mladost ter lepe in trpke stvari v življenju posvetil tudi temam, ki niso veljale za značilno samorastniške (nasilje, vojna, strah, erotika, ironija, fantazijska motivika …). V raznovrstnem motivnem svetu je posebno mesto pripadlo tihožitju, v katerem je pogosto prišla do izraza težnja po simbolnem izražanju. Anton Plemelj je vselej ustvarjal iz notranje nuje, duhovne angažiranosti in globoke povezanosti z naslikanim, zato mu je uspelo izoblikovati samosvoj likovni izraz, s katerim se je uvrstil tako v preglede samorastniškega likovnega ustvarjanja kot novoekspresionističnih tendenc ter fantastike in simbolizma v likovni umetnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / torek, 11. avgust 2020 / 10:58

Razstava Šenčurski dogodki

Šenčur – Gorenjski muzej vabi na ogled razstave Šenčurski dogodki 1932, 1941–1945, 1945–1950, 1975, 2016, ki bo v Muzeju občine Šenčur na ogled od danes, 11. avgusta 2020, dalje. Šenčurski dogodki...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 11. avgust 2014 / 22:30

Vzdušje v gorah ni več pravo

Letošnja planinska sezona je katastrofalna, so si enotni oskrbniki gorskih koč, ki opažajo, da planinci zaradi krize ne trošijo več in da se jim vseskozi mudi. Svoje je naredil še deževen julij, ki je...

Zanimivosti / ponedeljek, 11. avgust 2014 / 22:28

Mirno vojaki spite večno spanje

Ko se je maja 1915 z italijanskim napadom na Avstro-Ogrsko začela vojna tudi na zahodnem robu slovenskega ozemlja, so 27. domobranski pehotni polk avgusta 1915 poslali na fronto ob reki Soči, kjer...

Gorenjska / ponedeljek, 11. avgust 2014 / 22:26

Slab obisk kopališč

Letošnji julij je po količini padavin dosegel rekord v zadnjih sedemdesetih letih, malo sončnih dni pa je vplivalo tudi na izrazito manjši obisk letnih kopališč na Gorenjskem.

Kranj / ponedeljek, 11. avgust 2014 / 22:25

Poklonili so se Janezu Puharju

Ob 150. obletnici smrti Janeza Puharja, ki je v svetu uspel s fotografijo na steklo, so se v četrtek dopoldne poklonili njegovemu spominu.

Kamnik / ponedeljek, 11. avgust 2014 / 22:22

Stadion z novo atletsko stezo

Kamnik – Občina Kamnik je v teh poletnih mesecih dokončala obnovo atletskega dela Stadiona prijateljstva v Mekinjah. Kamniška občina, ki je bila doslej ena redkih večjih slovenskih občin brez prime...