V spomin: Anton Plemelj (1923-2007)

Slikar Anton Plemelj se je uveljavil kot eden osrednjih predstavnikov domače samorastniške likovne umetnosti. Rojen je bil leta 1923 v Selu pri Bledu. Po osnovni šoli se je izučil čevljarske obrti. Kot delavec je bil zaposlen do konca leta 1943, ko je odšel v partizane. Po vojni je ostal v vojaški službi in ob delu dokončal gimnazijo ter študiral pravo na fakulteti v Beogradu. Od leta 1956 je privatno študiral slikarstvo pri profesorju D. Iliću v Beogradu. Po upokojitvi se je ves posvetil slikarstvu. Razstavlja od leta 1963. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1966. Od leta 1968 je bil član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Bil je med ustanovitelji Tabora in Galerije samorastnikov v Trebnjem. Kot likovni ustvarjalec je omenjen v Svetovni likovni enciklopediji in v Enciklopediji Slovenije. Njegove slike so uvrščene v več kot štirideset javnih galerij. Živel in ustvarjal je na Brezjah na Gorenjskem, kjer si je uredil atelje in zadnja leta načrtoval odprtje stalne zbirke z izborom iz slikarskega opusa, ki obsega okrog 3000 del.

O Plemljevem slikarstvu je pisalo več kot trideset domačih in tujih likovnih strokovnjakov, ki so izpostavili samosvoj izbor motivov, neizčrpno domišljijo in polnoplastično zasnovan pristop do predmeta upodabljanja. Anton Plemelj se je v slikarskih kompozicijah, ki jih je rad združeval v likovne cikluse, ob spominih na mladost ter lepe in trpke stvari v življenju posvetil tudi temam, ki niso veljale za značilno samorastniške (nasilje, vojna, strah, erotika, ironija, fantazijska motivika …). V raznovrstnem motivnem svetu je posebno mesto pripadlo tihožitju, v katerem je pogosto prišla do izraza težnja po simbolnem izražanju. Anton Plemelj je vselej ustvarjal iz notranje nuje, duhovne angažiranosti in globoke povezanosti z naslikanim, zato mu je uspelo izoblikovati samosvoj likovni izraz, s katerim se je uvrstil tako v preglede samorastniškega likovnega ustvarjanja kot novoekspresionističnih tendenc ter fantastike in simbolizma v likovni umetnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 18. maj 2018 / 06:00

Gorenjski glas, št. 40

Gorenjski glas, 18. maj 2018, št. 40

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sreda, 16. december 2015 / 13:05

Pravljice so oživele

V društvu Oddih Gorajte so letos že šesto leto zapored pripravili projekt Pravljična dežela.

Žiri / sreda, 16. december 2015 / 13:05

Krajani sooblikovali vizijo razvoja

Žirovski svetniki so na zadnji seji sprejeli vizijo in strategijo razvoja občine, pri pripravi katere je s svojimi mnenji in predlogi sodelovalo več kot tristo prebivalcev občine.

Medvode / sreda, 16. december 2015 / 13:04

Arheološke raziskave na Svetju

Ob prestavitvi trase visokonapetostnega daljnovodnega omrežja so arheologi na Svetju pri Medvodah ponovno potrdili in raziskali bogat potencial tega arheološkega najdišča, ki sega tri tisoč petsto let...

Škofja Loka / sreda, 16. december 2015 / 13:04

Prvič skozi občinski proračun

Škofjeloške svetnice in svetniki so opravili prvo branje proračuna, ki je do 25. decembra v javni obravnavi.

Kronika / sreda, 16. december 2015 / 13:03

Vlomi zaposlovali kriminalce in policiste

Kranj – Vlomilska vnema pri storilcih ne pojenja. Zadnji konec tedna je tako neznanec na Trati pri Škofji Loki vlomil v gradbeni zabojnik in odtujil orodje, na Cesti Talcev v Škofji Loki pa je skrb...