Pomoč za Madagaskar

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Zanimivosti / petek, 2. februar 2007 / 05:00

Izidor Grošelj, nekdanji kaplan v Stražišču, na Madagaskarju pomaga najrevnejšim. Prihodnji petek bo dobrodelna prireditev v Stražišču.

Kranj - V Šmartinski dvorani v Stražišču pri Kranju bo 9. februarja ob 19. uri dobrodelna prireditev za ljudi v stiski na Madagaskarju, kjer od leta 2005 deluje misijonar Izidor Grošelj iz Šentlamberta nad Zagorjem ob Savi, nekdanji kaplan v šmartinski fari. V Košnikovi gostilni bodo poleg Mita Trefalta nastopili še Kvintet Drumlca, pianist Gašper Jereb, citrarka Tanja Kozjek, Mladinski pevski zbor Dotik, Kranjski kvintet in Folklorna skupina Sava. Vstopnice bodo naprodaj po osem evrov v župnišču v Stražišču.

Izidor Grošelj, ki mu je pred kratkim z uspešno dobrodelno akcijo uspelo zbrati 190 tisoč evrov, pravi, da so mu šmartinski farani ostali v lepem spominu. Sedaj deluje v najrevnejšem delu otoka Madagaskarja, ki je skoraj 30-krat večji od Slovenije in ima 18 milijonov prebivalcev.

Njegova prva naloga je bila poiskati hrano za ljudi. Že tako revne prebivalce je namreč prizadela še velika poplava, ki je odplavila ves posajeni riž. Njihova edina prehrana so tako bile korenine močvirskega drevesa, med nabiranjem pa jih je precej postalo žrtev krokodilov.

Vlada za revne prebivalce ne kaže dosti skrbi, pojasnjuje Grošelj, ki s sodelavci misijonarji blaži njihovo stisko tako, da jih privaja na gojitev drugih kultur. Trenutno so odvisni od letine riža ali manioke. Pomagajo jim tudi v primeru bolezni, poskrbijo za njihov prevoz v bolnišnico in nakup zdravil, ki so v misijonu precej cenejša kot v lekarnah, za najbolj revne pa tudi zastonj. Kraj, v katerem deluje misijonsko središče, se imenuje Matanga. Grošelj želi tam zgraditi šolo, saj so v okvirju misijona že omogočili poučevanje kmetijstva. Dela je veliko in Grošelj pravi, da vstajajo ob pol petih in da gredo spat »s kurami«, ker se na otoku že ob šestih ali sedmih zvečer zmrači.

Ker je bil veliki misijonar in učitelj severnoameriških Indijancev Friderik Baraga prav tako dušni pastir v stražiški fari kot Grošelj, je slednji na to zelo ponosen. Malgaškega jezika se je že za silo naučil. Domačini ga imajo radi. Pravi, da so dobri in zaupljivi in kljub težkim vsakdanjim preizkušnjam veseli in dobrovoljni ljudje.