Dušan Mitič (desno) in Željko Puljić

Telekom začenja z optičnimi omrežji

Množična gradnja optičnih dostopovnih krajevnih omrežij je največji letošnji projekt Telekoma Slovenije.

Ljubljana – V ponedeljek so na Telekomu Slovenije objavili, da pričenjajo uresničevati svoj letošnji največji projekt, ki bo zaznamoval tudi prihodnje desetletje. Odločili so se namreč za množično gradnjo optičnih dostopovnih krajevnih omrežij v tehnologiji FTTH (Fiber to the Home), gradnjo novih omrežij z bakrenimi vodniki pa bodo začeli postopoma opuščati. Kot sta na predstavitvi povedala Dušan Mitič, podpredsednik uprave Telekoma, in član uprave odgovoren za tehnologijo Željko Puljić, se bodo na začetku usmerili na območja, kjer imajo kabelsko kanalizacijo že zgrajeno, zato dodatna zemeljska dela ne bodo potrebna. To so predvsem predeli večjih mest, kot so Nova Gorica, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Murska Sobota, Celje, Kranj, Koper in Domžale, pri čemer računajo, da bodo priključili med 50 in 60 tisoč uporabnikov. Vrednost projekta v letošnjem letu je ocenjena na okoli 60 milijonov evrov, do leta 2010 pa naj bi imelo optične priključke že 300.000 gospodinjstev.

Za tehnologijo FTTH, ki pomeni, da bodo do naročnika speljali dve optični vlakni, so se odločili po temeljitem preizkušanju. To omrežje omogoča zelo velike hitrosti prenosa podatkov (standardno do 100 Mbit/s, lahko pa tudi do 1 Gbit/s), pri čemer je treba dodati, da so optične povezave večjim poslovnim uporabnikom pri Telekomu že zagotavljali do sedaj. Na hrbteničnem omrežju že zagotavljajo hitrosti 10 Gbit/s. V Telekomu poudarjajo, da so optična omrežja primerna za vse sedanje in bodoče najsodobnejše storitve, kot so širokopasovni dostop do interneta, telefonija, internetna televizija, video na zahtevo, privatni rekorder na strežniku, internetne igre, komunikator in za različne večpredstavnostne storitve in vsebine prihodnosti. Če bo naročnik želel, še dodajajo, bodo v omrežju omogočili tudi običajno analogno kabelsko televizijo. Ponudba bo temeljila na SiOL-ovi ponudbi in bo ob nespremenjenih cenah nadgrajena in bogatejša. Dosedanji naročniki xDSL storitev bodo na optiko prešli brezplačno, ohraniti in še naprej nameravajo razvijati storitve pod blagovno znamko SiOL (hčerinsko družbo SiOL namreč prav sedaj vključujejo v matično družbo). Zaključujejo pa tudi preizkušanje brezžične tehnologije WiMax, za katero so lani dobili koncesijo in ki bo omogočala sodobne storitve tudi v bolj oddaljenih krajih na podeželju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 8. marec 2008 / 07:00

Uspešna rekonstrukcija dojk bolnicam vrača samozavest

V razvitih državah se za rekonstrukcijo dojk odloči dva odstotka žensk, starih nad 65 let, in 80 odstotkov mlajših od 45 let.

Objavljeno na isti dan


Tržič / ponedeljek, 19. oktober 2015 / 14:05

O poravnavi bo še razmislil

S poravnavo, če bo ta uspela, naj bi Pavel Rupar v tržiško občinsko blagajno vrnil 57 tisoč evrov in pol. Rupar odgovarja: »Spravili so se name, zahtevki so nemogoči.«

Gorenjska / ponedeljek, 19. oktober 2015 / 13:56

Cepljenje proti gripi

Za gripo vsako leto zboli približno deset odstotkov prebivalcev. Slovenija je po precepljenosti proti gripi na repu Evropske unije.

Gospodarstvo / ponedeljek, 19. oktober 2015 / 13:11

Prevzem Alpetourja že uspel

Direktorica Alpetourja Potovalne agencije Ivanka Zupančič Gaber ocenjuje, da prevzemna ponudba Arrive zagotavlja nadaljnji razvoj kranjske družbe. Znižan prag uspešnosti (75 odstotkov) je že dosežen.

Kranjska Gora / ponedeljek, 19. oktober 2015 / 13:06

Vid Černe izdal šesto knjigo

Tudi nova knjiga častnega občana Kranjske Gore Vida Černeta je posvečena njegovim domačim krajem. Tokrat je pisal tudi o težkih časih druge svetovne vojne.

Kamnik / ponedeljek, 19. oktober 2015 / 13:05

Lažji dostop do Vetrnic

Jami Mala in Velika Vetrnica na Veliki planini sta odslej še dostopnejši obiskovalcem.