Nasprotniki "genske" pridelave

Gorenjski ekološki kmetje, ki pridelujejo hrano predvsem za lastne potrebe, nasprotujejo pridelavi gensko spremenjene hrane.

Strahinj – »Ekološko kmetijstvo je v vseh programskih dokumentih opredeljeno kot prednostna naloga. Tudi na Gorenjskem si prizadevamo povečati obseg ekološke pridelave in predelave,« je na občnem zboru združenja gorenjskih ekoloških kmetov dejal Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, in poudaril, da bodo vsa ta prizadevanja smiselna le, če bodo potrošniki še bolj začutili pomen ekološko pridelane hrane in bodo zanjo pripravljeni tudi več odšteti. Za ekološko kmetovanje je po Ravnikovem mnenju še veliko ovir, ena največjih je pomanjkanje zemljišč, ki kmetijam otežuje izpolnjevanje zahtev o dovoljeni obremenitvi kmetijskih zemljišč in drugih standardov. »V težjih pridelovalnih razmerah je tržna niša za preživetje povezava ekološkega kmetijstva s turizmom. V Sloveniji je vse več ljudi pripravljenih ekološko pridelano hrano tudi dražje plačati, v svojo ponudbo pa bi jo bolj vključevali tudi gostinci, če bi jim ekološki kmetje zagotavljali redno oskrbo,« je dejal tržiški župan in poslanec Borut Sajovic, prepričan o tem, da spremembe zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in predlagani zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami ne gredo skupaj z ekološkim kmetovanjem. »Če bo država dovolila pridelavo gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji, bomo zavezali culo in napisali: ekološki kmetje nekoč in nikoli več,« je dodal Štefan Dežman, predsednik Združenja za ekološko kmetovanje Gorenjske.

»Zanimanje za nakup ekološko pridelane hrane se povečuje, ekološke tržnice v Ljubljani, na Bledu in v Strahinju so dobro obiskane, žal pa ugotavljamo, da sta dobri dve tretjini ekoloških kmetij samo oskrbnih ali da ponujajo tržne presežke le sorodnikom in znancem,« je dejal strokovni tajnik združenja Franc Šolar in poudaril, da se trženje ekoloških pridelkov in izdelkov marsikdaj konča pri registraciji dopolnilne dejavnosti. Kupci, še zlasti veliki trgovci in prodajalne z ekološkimi pridelki, so pripravljeni kupovati le od kmetov z urejeno registracijo. Tudi kmetje sami lahko prodajajo na tržnici le pridelke, ne smejo pa izdelkov, če za predelavo niso registrirani. V združenju bodo tudi letos nadaljevali z »ekoborzo«, ki bo vsak prvi ponedeljek v mesecu. Če bo dovolj prijav, bodo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravili tečaj ekološkega kmetovanja za začetnike. Organizirali bodo strokovno ekskurzijo in poskrbeli še za spletno stran.