Mošnjani iz rimske dobe

Na trasi bodoče avtoceste so arheologi naleteli na presenetljive najdbe iz zgodnje antike.

Na trasi bodoče gorenjske avtoceste že od začetka leta pod vodstvom kranjske območne izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine potekajo zaščitna arheološka izkopavanja. Prva sondiranja na terenu so potekala že ob terenskih pregledih v preteklem letu, aktualno najdišče v Mošnjah, pa je bilo odkrito ob nadzoru na samem terenu. Ko so stroji zakopali v zemljo, so opazili del zidu, našli so nekaj novcev … Kot je povedala arheologinja pripravnica Judita Lux, sicer pa namestnica vodje izkopavanj Milana Sagadina, so z izkopavanji začeli 8. januarja, predviden zaključek do konca marca pa so uspeli podaljšati do 10. aprila. Kot so že sedaj mnenja arheologi, gre v Mošnjah za pravo »zlato jamo izkopanin«.

Že doslej so namreč odkrili že nekaj presenetljivih najdb iz zgodnje antike, med drugim tudi zidovje večje stanovanjske hiše. »Zid je zelo dobro ohranjen, ruševina je zelo lepa, na njej ni nobenih recentnih najdb in je globoka že vsaj meter, pa še vedno nismo prišli do hodne površine,« je povedala Luxova in dodala, da v bližini kaže na ostanke še ene take stavbe. Ena pomembnejših najdb je tudi sončna ura, ki je bila izdelana iz tufa, kakršen je značilen prav za to območje Gorenjske. Ura je trenutno že v zavodovem restavratorskem centru v Ljubljani v nadaljnji obdelavi. Poleg tega so našli številne kovinske predmete, orodje, okrasne zaponke, stiluse, novce, keramiko, strešno opeko … »Obdobje, v katero bi po prvih ocenah sodile najdbe, sega od 1. do 4 stoletja. Datacija pa bo natančnejša ob dodatnih raziskavah in morebitnih novih najdbah.«

Na terenu deluje ekipa skoraj petdesetih ljudi. Zaradi zaščite pred slabim vremenom izkopavajo v dveh velikih šotorih. Ob štirih diplomiranih arheologih, osmih tehnikih (absolventi, študenti arheologije), računalnikarju in geodetu zemeljska dela pomaga opravljati še 32 delavcev najetih preko študentskega servisa. Dela potekajo od ponedeljka do sobote med 7. in 17. uro, ne glede na vremenske razmere. »Lahko rečem, da je DARS, ki je investitor izkopavanj, zelo dobro poskrbel za to, da lahko izkopavanja potekajo čim bolj nemoteno. Velikost najdišča, ki so ga predhodno ovrednotili s sondami obsega več kot 12.000 kvadratnih metrov. »Trenutno imamo odprtega okrog 3000 kvadratnih metrov v šotorih in zunaj njih, upam pa, da nam bo uspelo do zastavljenega roka opraviti čim več,« je še povedala Judita Lux, ki je potrdila, da so vsa dosedanja pričakovanja s tako kvalitetnimi najdbami že presežena, upajo pa predvsem, da jim bo do zastavljenega roka uspelo izkopati čim več. Najdišče, kaže da gre za tako imenovano rimsko vilo rustico je nedvomno eno največjih tovrstnih na Gorenjskem.