Rad imam vso glasbo

Gašper Jereb, študent kompozicije in glasbene teorije

Študent kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Gašper Jereb iz Stražišča pri Kranju, je pred dnevi za skladbo Martyrein prejel Prešernovo nagrado za študente akademije. Nagrajeno skladbo, koncert za klavir in orkester, je maja lani igral Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Davida de Villiersa.

Nagrada bo nedvomno pomembna referenca pri vašem nadaljnjem delu na področju glasbenega ustvarjanja, pa vendar, vam je v skladu z današnjim časom, ko v prvi vrsti šteje denar, prinesla tudi študentski finančni priboljšek?

»Nagrada je sicer podkrepljena z manjšo vsoto denarja, a ima mnogo večji pomen kot referenca za prihodnost. Sam sem največje zadovoljstvo občutil na dan, ko je bila moja skladba prvič izvajana. Nagrada, ki sem jo prejel pred nekaj dnevi, je tako le še pika na i.«

Ne dvomim, da je to prva vaša skladba, ki jo je izvajal tako pomemben orkester, kot so simfoniki RTV …

»Zagotovo. Še posebej, ker ga je vodil dirigent David de Villiers, kot solist pa je nastopil pianist Hinko Haas, profesor na Akademiji za glasbo. Dobro zame je bilo tudi to, da sem prišel v stik s samimi odličnimi glasbeniki in nekateri izmed njih so se že zanimali za moje delo in spraševali, ali bi tudi za njih napisal kakšno skladbo. Hkrati pa potekajo dogovori, da bi skladbo posneli za arhiv radia.«

Ste Koncert za klavir in orkester z naslovom Martyrein napisali kot študijsko obvezo, vas je zanimal kakšen od natečajev za mlade skladatelje, ste se skladbe lotili predvsem kot izziva …?

»Delo za simfonični orkester je študijska obveznost, a šele za četrti letnik. Sam sem se odločil, da poskusim že v drugem letniku. Lani pa sem se prijavil tudi na natečaj v Grčiji, kjer so tekmovali skladatelji iz vsega sveta, kar je bila zame seveda prehuda konkurenca. Mogoče koncert »ni šel skozi«, ker najbrž ni toliko avantgarden, kot na tovrstnih natečajih pričakujejo. Sledil je interni natečaj na naši akademiji, kjer vsako leto izbirajo skladbe, ki se bodo izvajale v okviru predstavitev Akademije za glasbo. Vsako leto izberejo največ dve simfonični deli in lani je tako komisija izbrala mojo skladbo.«

Kako ste se znašli v sodelovanju z dirigentom, solistom in celotnim orkestrom?

»Orkester ima za take koncerte na razpolago največ tri vaje, na katerih moraš dati vse od sebe, tako z orkestrom kot dirigentom. Najprej smo se dobili jaz, De Villiers in Haas in se pogovorili o skladbi. Slednji je igral na klavir, dirigent je dirigiral namišljenemu orkestru, sam pa sem ju pozorno spremljal in dajal pripombe …«

Vam ni bilo neugodno, študentu ob znanih glasbenih imenih?

»Priznam, da mi je bilo kar nekaj časa nerodno karkoli reči dirigentu takega formata, a se je kaj hitro izkazalo, da nima nobenega pomena niti generacijska razlika niti dosedanje izkušnje. Tako smo glavno delo opravili, še preden so note dobili v orkestru.«

Ste bili zadovoljni s krstno izvedbo skladbe …

»Seveda je vedno tako, da bi v skladbi mogoče še kaj spremenil. Kakorkoli že, pa mislim, da smo optimalno naredili največ in najboljše, kar se je dalo. Koncert je bil namreč zelo zahteven tako za solista kot orkester. Z mojim profesorjem Markom Mihevcem sva se pogovarjala, kako morajo biti skladbe na neki način pisane na kožo glasbenikom iz orkestra. Če ti začutijo, da nimaš pojma, te kaj hitro zavržejo …«

Na kakšen način skladate, najbrž s klavirjem?

»Pristopov je sicer več. Pri meni je začetna faza risanje skic, da si najprej predstavljaš samo skladbo v celoti z vsemi hribi in dolinami. Šele potem se poglobiš v detajle, na hribčke narišeš drevesa, storže … in nenazadnje pridejo na vrsto note. Sočasno improviziram na klavir in se lotim pisanja. Eni učijo, da moraš delati brez inštrumenta, da mora skladba nastati samo v glavi. Jaz delam drugače.«

Pišete na računalnik ali na roko?

»Če po pravici povem, bi tudi jaz rad delal s svinčnikom in radirko, a danes nobeden več potem ne bi sprejel rokopisa.«

Kako daleč v glasbeni zgodovini dobivate navdih za delo …?

»Če pogledam s stališča študija, skušam v skladbo vplesti vse smeri, ki jih potem prepletam. Tudi moj profesor mi je svetoval, da poskusim čim več smeri, naj se ne usmerim preveč v en tok. Sam se čutim nekje vmes med Skrjabinom, Stravinskim in Rahmaninovom.«

Če bi iz lastnega adrenalina pisali skladbe, ki so zahtevne oziroma neizvedljive …

»… bi si v glasbeni javnosti že na začetku izkopal grob. Slovenija je tako majhna, da si te ljudje hitro zapomnijo, kako pišeš in bi kmalu nehali povpraševati po tvojih skladbah. Pri komponiranju se oziram na svoj občutek, na to, da je tisto, kar napišem možno tudi zaigrati in je moč pri tem uživati. Nima smisla mučiti glasbenika z neizvedljivimi stvarmi.«

Svojo glasbeno pot ste v kranjski glasbeni šoli začeli kot harmonikar …

»In z njo zaključil nižjo glasbeno šolo, se pozneje usmeril na orgle in v nadaljevanju še klavir. Zdaj vzporedno igram oba inštrumenta. Moja srednja šola je bila gimnazija in ne glasbena šola, zato sem bil ob sprejemnih izpitih za akademijo kar na trnih, kako bo. Po uspešno opravljenih izpitih sem na oddelku kompozicija in glasbena teorija edini v letniku, v vseh letnikih pa nas je kakih dvanajst.«

Skladati ste začeli že na gimnaziji, pri devetnajstih pa ste pri Glasbeni šoli Kranj izdali zbirko skladb za klavir za vse razredne stopnje nižje glasbene šole …

»Že na koncu osnovne šole sem napisal nekaj skladb za harmoniko, kasneje pa tudi klavir in orgle, to so bili preludiji, kratke fantazije ... V gimnaziji sem se lotil bolj teoretičnih zadev, kasneje pa tudi skladb za večje sestave. Za zbirko skladb, ki je izšla pri Glasbeni šoli, me je navdušila moja profesorica klavirja Jasmina Pogačnik, katere učenci še danes pogosto igrajo moje skladbe. Včasih me povabi, naj pridem poslušat njene učence in moram reči, da je zanimivo slišati iste skladbe v toliko različnih interpretacijah.«

Študij glasbe ob zaključku gimnazije pri vas očitno ni imel prave konkurence?

»Ne boste verjeli, zelo me je zanimalo strojništvo.«

Eksaktna znanost, nič improvizacije, zobnik na zobnik …

»Pravzaprav je tudi pri glasbi potrebno »dva zobnika« zelo natančno umestiti skupaj, sicer zabolijo ušesa. Zadnje čase me zelo zanimajo tudi posamezni inštrumenti kot taki, njihova zgradba, kako delujejo … Ko sem vpisoval študij, sem na prvo mesto napisal glasbo, na drugo fiziko, na tretje pa strojništvo.«

Se še vedno dodatno izpopolnjujete v igranju orgel?

»Orgle me zelo zanimajo, zato razmišljam, da bi prihodnje leto kot glavni predmet vpisal še orgle, ki jih je že mogoče študirati na naši akademiji. Je pa res, da so pogoji vadbe pri nas za orgle slabi.«

Se vam ne zdi, da si boste z orglami zožili širok pogled na glasbo, na katerega prisegate?

»Nasprotno, orgle so zelo »širok inštrument«, pravzaprav že filozofski pojem. Ljudje jih vse preveč povezujejo le s cerkvijo in sakralno glasbo. V baroku so tako rekoč vsi skladatelji, ki so kaj pomenili, bili najprej organisti. Orgle so jim dovoljevale, da so preko številnih registrov spoznavali svet barv zvoka. V romantiki so orgle dobile naziv simfonično glasbilo, saj so nastajale cele simfonije za orgle, orkester je bil kar malo zapostavljen. Še danes velja, da si kot organist in skladatelj lahko tudi odličen improvizator. Je pa res, inštrument je pri nas plasiran v cerkve, zato tudi prepričanje ljudi, da gre za cerkveni inštrument. Sicer pa obstaja zelo veliko literature za orgle kot koncertno glasbilo, za orgle in orkester …«

Kaj trenutno skladate?

»Prav v teh dneh nič posebnega, delam po šolskem programu, sicer pa imam tudi že precej naročil.«

Veliko sodelujete z zborom Mysterium, v katerem tudi pojete …

»Res pojem v tem mladem kranjskem zboru, ki je perspektiven, pa tudi zelo ambiciozno smo zastavili. Z dirigentko in kolegico Uršo Fabjan veliko sodelujeva pri izboru in mojem pisanju skladb. Dobro je, ker lahko pišem za povsem konkretnega naročnika. Poznam pevce in točno vem, kakšni so lahko njihovi problemi pri izvajanju skladb, hitro lahko zvem, kaj jim je bližje in kaj ne …«

Načrtov za pomlad pa najbrž ne manjka?

»Za zbor Mysterium moram pripraviti skladbe za pomladni koncert, pripravljamo namreč projekt latino glasbe. Tudi letos bom pripravil samostojni orgelski koncert, v katerega bom vključil tudi kakšno svojo skladbo. Ena večjih zadev pa je natečaj na naši akademiji. Napisati je potrebno skladbo za klarinet in orkester, ki jo bo potem orkester akademije igral v Berlinu. Skladba mora biti napisana do 1. maja, tema pa je svobodna.«

Torej bo skladba najbrž povezana tudi z vašim siceršnjim počutjem. V kakšnem obdobju se trenutno nahajate?

»Trenutno sem v zaljubljenem obdobju. Tako da bo nastala zelo premišljena umirjena skladba, prežeta s čustvi. Ne, ne bomo jokali, bo pa zelo prijazna glasba.«