Za širitev bralnega virusa

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / torek, 30. januar 2007 / 05:00

Voditeljica oddaje Knjiga mene briga Tina Košir o tem, kako bi lahko mlade spodbudili k branju: "Ne bi ga smeli predstavljati kot zoprno šolsko obveznost, ampak kot užitek. Branje ne sme biti nekaj, kar počnejo le "piflarji". Za vsakogar se prava knjiga najde."

Oddaja Knjiga mene briga je lani drugič zapored dobila viktorja za najboljšo otroško in mladinsko oddajo. S svežimi pogledi na aktualne knjige, o katerih poleg voditeljev razpravljajo tudi gostje, je namenjena predvsem razvijanju bralne kulture mladih, pa tudi starejših. Ena od voditeljic je tudi 24-letna študentka primerjalne književnosti Tina Košir, ki tako kot njena mama Manca skuša širiti bralni virus.

Od kod pri vas izvira ljubezen do knjig? Verjetno ima prste vmes vaša mama Manca.

»Ljubezen do knjig imamo očitno res v krvi ... Obe z mamo naju je v knjižni svet vpeljal dedek, se pravi mamin oče, ki je bral ogromno in z užitkom. Ko sem bila majhna, smo živeli skupaj. Z dedkom sem preživela večino časa - on je »kriv«, da sem imela čudovito otroštvo, polno ne samo knjig, ampak tudi zanimivih pogovorov, odkrivanja sveta.«

Katere knjige najraje berete?

»Zelo različne, povsem odvisno od razpoloženja: romane, poezijo, filozofijo, mistiko ...«

Vaša zadnja prebrana knjiga je?

»Varovano območje Goražde. Gre za roman v stripu, ki ga je napisal in narisal ameriški novinar Joe Sacco. Presunljivo realističen prikaz grozot vojne v vzhodni Bosni. O tej knjigi smo posneli tudi oddajo, ki bo na sporedu enkrat marca.«

Danes se pogosto pritožujemo, da nam primanjkuje časa za branje. Kako ga najdete vi?

»Zame branje ni samo hobi in užitek, ampak tudi poklic. Koliko knjig preberem, je povsem odvisno - kadar se učim za izpit, tudi po deset na teden, včasih pa si - ne boste verjeli - tudi jaz vzamem počitnice od običajnega načina življenja in takrat berem samo za dušo, torej malo in počasi. Ali pa celo nič.«

Kakšna je po vašem danes bralna kultura mladih?

»Težko ocenim, ker nisem kakšna nacionalna inštitucija, ki bi delala raziskave na to temo.Rekla bi, da mladi večinoma berejo precej malo, se pa najdejo svetle izjeme. Tudi sama sem najmanj brala v gimnazijskih letih, saj sem bila tako preutrujena od vseh podatkov, ki si jih mora človek v našem šolskem sistemu strpati v glavo, dami je enostavno zmanjkovalo energije.«

Kako, menite, bi danes mlade lahko navdušili za branje?

»Tako, da se branja ne bi predstavljalo kot zoprno šolsko obveznost, ampak kot prvovrstni užitek, tako rekoč žur ... Branje ne sme bitinekaj, kar počnejo samo »piflarji«, ki nimajo nikakršnega življenja. Za vsakogar se prava knjiga najde.«

Kaj pravite na to, da je oddaja v program umeščena ob četrtkih pozno zvečer?

»Na to žal ne morem vplivati, saj je stvar programske politike RTV Slovenija. Sicer pa sta ponovitvi na sporedu v torek popoldne in v sredo zjutraj.«

K čemu težite pri izboru knjig, ki jih predstavljate v oddajah?

»Predstaviti skušamo čim bolj različne knjige, ki pokrivajo karseda širok spekter aktualne tematike. Pomembna torej ni samo kvaliteta knjige, ampak tudi to, da o njej lahko naredimo zanimiv pogovor.«

Ta čas zaključujete študij primerjalne književnosti. Bo tudi vaša zaposlitev povezana s knjigami?

»Tole zaključevanje se zna zavleči, saj poleg študija počnem toliko drugih stvari. Nimam še natančno izdelanih načrtov, kaj bom počela, ko študij končam. Ne vem niti, kaj bo prinesel jutrišnji dan.«