Linhart skozi oči dijakov

Minuli četrtek so v avli Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica odprli razstavo Anton Tomaž Linhart - in njegov čas, ki bo na ogled do konca februarja.

Razstava, ki so jo začeli pripravljati oktobra, je nastala v okviru projekta Didaktična prenova gimnazij kot oblika medpredmetnega povezovanja. Ob pomoči profesorjev so jo sooblikovali prav vsi dijaki Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica. Učitelji so kasneje ugotavljali, da so jim različne metode in oblike dela sicer vzele več časa kot navaden pouk, a je takšna oblika pouka bolj zanimiva dijake, in da so jih presenetili celo tisti, ki pri rednem pouku kažejo manjšo zainteresiranost. Poleg tega tako pridobljeno znanje zahteva več kreativnosti in inovativnosti, dijakom pa ostane v spominu dalj časa kot naučeno tipografsko znanje.

Dijaki so z razstavo Anton Tomaž Linhart – in njegov čas, ki bo od konca februarja dalje na ogled v radovljiški knjižnici, raziskali različna področja in tematike, kratke izsledke so predstavili tudi na odprtju v četrtek. Najprej so poudarili, da si rojaka na šoli jemljejo za velik zgled, ne le kot odličnega dijaka, pač pa kot znano in pomembno osebnost tako v slovenskem kot tudi v evropskem prostoru. Začeli so s predstavitvijo zemljevida Evrope in habsburških dežel v drugi polovici 18. stoletja, kasneje so se posvetili življenju in delu rojaka, poudarili, da je bil tudi arhivar, da je opisoval tedanje življenje in običaje …

Dijaki so ugotovili, da se je Linhart že tedaj zavedal pomena učiteljev in njihovega dela in je tako utrl pot slovenskemu javnemu šolstvu. Skupina dijakov je proučevala tudi izvor in pomen iz nemščine prevzetih besed v Županovi Micki, ugotovila je, da so večinoma indoevropskega izvora. Zanimive ugotovitve je prineslo tudi proučevanje Metodnih bukev, v katerih so bili pravilniki o šolskem redu in kaznovanju. Tedaj je bila denimo prepovedana uporaba nekaterih kaznovalnih pripomočkov, klofutanje, puljenje las, poniževanje z oslovimi ušesi, dovoljene pa so bile šibe in palice ter odvzem priljubljenih predmetov.

Raziskava prinaša tudi zanimivo primerjavo, kako so ljudje živeli v Radovljici nekoč in danes. V Linhartovem času je bilo bistveno več mladih, najstarejša prebivalka Radovljice je imela 73 let, povprečna starost je znašala 27 let, umrljivost otrok je bila takrat velika, vsak drugi ni doživel 20 let. Danes so seveda podatki precej drugačni – najstarejša prebivalka ima 99 let, umrljivost je neprimerno manjša, povprečna starost višja … Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi poglobljen prikaz denarja – vse od Linhartovih časov do danes. Dotaknili so se tudi tedanjih gospodarskih panog, običajev, čebelarstva, panjskih končnic in Antona Janše ter drugih Linhartovih sodobnikov, hrane … Dijaki so na odprtju razstave obiskovalce presenetili celo s čajem, ki so ga pripravili po starem receptu iz Vodnikovih Kuharskih bukev.