Kajenje bo prepovedano povsod

Tobačni dim vsebuje več kot štiri tisoč sestavin v obliki plinov ali delcev. Vsaj 60 od njih jih je kancerogenih. V Evropi zaradi kajenja vsako leto umre več kot milijon ljudi, od tega 80 tisoč zaradi pasivnega kajenja.

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov dovoljuje kajenje v javnih zaprtih prostorih le tam, kjer so kajenju namenjeni posebni prostori. Glavni problem so restavracije in bari, kjer zakonu zadostijo preprosto tako, da del prostora navidez pregradijo in ga namenijo nekadilcem. Predlog spremembe zakona prinaša popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih, tudi barih in restavracijah, prodaja cigaret in tobaka pa bo prepovedana mlajšim od 18 let. Na ta način predlagatelj, ministrstvo za zdravje, sledi dokumentu Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da ima vsakdo v skladu s pravico do zdravja tudi pravico do čistega, za zdravje neoporečnega zraka v zaprtih prostorih.

Podatki o številu kadilcev pri nas so zaskrbljujoči. Slovenija se sicer ne uvršča med evropske države z najvišjim deležem kadilcev, saj kadi manj kot 25 odstotkov odraslih, toda število žensk in mladih, ki kadijo, vztrajno narašča. Mladi, podobno kot drugod po Evropi, začenjajo kaditi vse bolj zgodaj, kar je še posebej zaskrbljujoče, saj se pri mladostniku prej vzpostavi odvisnost od nikotina. Pri nas je vsaj enkrat kadilo skoraj tri četrtine mladih v starosti 15 do 16 let. Podatki kažejo, da je devet od desetih odraslih kadilcev začelo redno kaditi še pred koncem najstniškega obdobja. Prej, ko najstnik začne kaditi, bolj zanesljivo si koplje grob, v katerem bo končal deset do petnajst let prezgodaj.

 

Škodljivi učinki tobačnega dima se pri mladih pokažejo takoj. Poleg hitrejše odvisnosti se najprej opazijo spremembe zunanjega videza. Mladi kadilci izgledajo starejši, kot so v resnici, saj cigaretni dim privede do zelo zgodnjega staranja kože. Zobje in prsti se obarvajo rumeno, pride do sprememb v ustni votlini. Rast pljuč se upočasni, pljučna funkcija začne upadati. Telesna zmogljivost se zmanjša, pojavi se kašelj, piskanje v prsih, oteženo dihanje, resne okužbe dihal. Kajenje pa je intenzivno »vpleteno« še v številne druge bolezni: pljučnega raka, raka nosnih sinusov, raka na dojkah pri ženskah pred menopavzo, bolezni predmožganskih in možganskih žil, angino pektoris, miokardni infarkt, astmo, vnetja srednjega ušesa pri otrocih, nenadno smrt dojenčkov, itd.

Žal pri mladih tudi intenzivna vzgoja proti kajenju ne vpliva bistveno na odločitev za kajenje. Pokazalo se je, da sta edina učinkovita ukrepa popolna prepoved kajenja v vseh prostorih, kjer se mladi zadržujejo, in drastična omejitev dostopa do tobaka s prepovedjo prodajanja. Raziskave v državah, kjer so ta dva ukrepa uvedli, kažejo, da se je kajenje zmanjšalo za 4 do 10 odstotkov.

Kako utemeljeno zdravstvo bije plat zvona, kaže tudi podatek, da bo, če se bo sedanji trend nadaljeval, leta 2020 za posledicami kajenja umrlo več kot dva milijona Evropejcev. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2003 sprejela zelo zavezujočo Konvencijo za nadzor nad tobakom, ki jo je leta 2005 ratificirala tudi Evropska unija. Cilj vseh držav EU, tudi Slovenije, je, da bi delež odraslih kadilcev spravile pod 20 odstotkov, kar je že uspelo Švedski, Veliki Britaniji in Italiji.

S kajenjem so se najbolj odločno spopadli na Irskem. Kot prvi v Evropi so marca 2004 popolnoma prepovedali kajenje na delovnih mestih, restavracijah, barih, skratka, v vseh javnih prostorih, in prepovedali prodajo tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let. Po dobrem letu ugotavljajo, da je upoštevanje zakona zelo visoko: popolnoma brez tobačnega dima je 95 odstotkov vseh delovnih mest, popolno prepoved kajenja, ki jo je pred uvedbo zakona podpiralo 67 odstotkov Ircev, pa zdaj podpira 93 odstotkov Ircev. Čeprav je promet v barih upadel za dobre štiri odstotke, je skupni ekonomski učinek več kot ugoden: zaradi zmanjšanja smrtnosti in obolevnosti ter zvišanja produktivnosti je država prihranila med 1,3 in 1,9 milijarde evrov. Za primerjavo: novi mamograf stane 105 tisoč evrov, novi magnetno-resonančni tomograf za slikanje celotnega telesa dobra dva milijona in pol evrov, dobava in montaža nuklearne in radiološke opreme ter linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut pa naj bi stala nekaj manj kot deset milijonov evrov. Torej so Irci samo s prepovedjo kajenja prihranili za sto onkoloških inštitutov.

Irskemu zgledu so s popolno prepovedjo kajenja, ki vključuje tudi restavracije in bare, sledile Italija, Malta, Švedska, Škotska, Velika Britanija, Severna Irska in Francija. Upajmo, da se jim bo kmalu pridružila tudi Slovenija.