Zamašene žile odnašajo življenja

Ljudem, ki so družinsko obremenjeni z boleznimi srca in ožilja, visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, strokovnjaki svetujejo - še preden jim predpišejo zdravila oziroma sočasno s tem, spremembo življenjskega sloga.

Srčna kap ali miokardni infarkt je posledica popolne zapore arterije, zaradi česar je dovod hrane in kisika v del srčne mišice onemogočen. Neprekrvljeno mesto v srcu odmre, nastane brazgotina, ki se ni sposobna krčiti in potiskati krvi po žilah. Na ta zaplet telo opozori z ishemično bolečino, ki je za prsnico, lahko zgolj nelagodje, večinoma pa huda oziroma zelo huda, običajno tiščoča ali pekoča, tesnobna in povezana s strahom pred smrtjo. Spremlja jo potenje in slabost. Bolečina je navadno središčna in globoka, saj včasih seva celo do spodnje ustnice in uhljev ali pa po notranji, mezinčevi strani rok, večkrat po levi kot po desni strani telesa. Če imate te znake, čim prej poiščite zdravniško pomoč, saj le hitra pomoč zagotavlja manjšo okvaro srčne mišice in hitrejše okrevanje.

Nenadni srčni zastoj

Kar v dvajsetih odstotkih vseh primerov skleroze venčnih arterij - koronarne srčne bolezni, je prav srčni infarkt sploh prvi opozorilni znak, da je človek bolan. Kar v petini primerov posledično nastopi usodna motnja srčnega ritma – prekatna fibrilacija ali nenadni srčni zastoj, ki ustavi srce kot črpalko. V tem primeru lahko rešimo življenje le z avtomatskim defibrilatorjem, ki z električnim sunkom požene srce zopet v tek. Začasno pomaga masaža srca, vendar so v teh primerih odločilne sekunde do prihoda reševalcev. Pri nas beležimo okrog dva tisoč tovrstnih primerov na leto.

Možganska kap

Gre za obolenje, ki je ob srčnem infarktu pogost vzrok smrti, še bolj pa invalidnosti v starosti v razvitem svetu. Najpogosteje jo povzroči krvni strdek (tromb), ki zamaši arterijo in prepreči dovod hrane in kisika v možganske celice. Govorimo o ishemični možganski kapi, ki je je največ, kar 83 odstotkov. Pretrgana krvna žila kot drug vzrok za možgansko kap se pojavi v 17 odstotkih vseh primerov. Govorimo o hemoragični možganski kapi, ko pretrgana žila povzroči krvavitev v možganovino. Možgani so najbolj občutljiv telesni organ, ki najmanj časa zdrži brez kisika. Ker se

ne obnavljajo, je škoda v primeru popolne trajne zapore katerekoli žile v njih velika. Posledice možganske kapi so odvisne predvsem od tega, na katerem mestu se zgodi, in koliko so preostali možgani sčasoma sposobni nadomestiti izpadle funkcije. Včasih se s hitrim ukrepanjem da precej zmanjšati škodo (na primer s primernim znižanjem visokega tlaka ob krvavitvi), pogosto pa je zdravnik žal le bolj spremljevalec in opazovalec njenih usodnih posledic. Možganska kap se »napove« z nenadno ohromitvijo obraza, rok ali nog, običajno na eni polovici telesa, motnjami govora, težkim razumevanjem okolice, motnjami vida, težavami z ravnotežjem, vrtoglavico in hudim, nenadnim glavobolom. Tudi, če znaki trajajo le nekaj minut, je potrebno takoj poklicati zdravnika, saj je tako imenovana mala možganska kap močno opozorilo, da primanjkuje kisika v možganih, čemur kmalu lahko sledi prava možganska kap. Čim hitreje bolniku zagotovimo medicinsko pomoč, tem večja je verjetnost, da bodo posledice prizadetosti manjše. Visoki krvni tlak povečuje tveganje za možgansko kap za petkrat. Nezdravo prehranjevanje poveča možnosti za enajstkrat, premajhna telesna dejavnost in kajenje pa skupno tveganje še podvojita.