S fluvastatinom nad maščobe v krvi

Besedilo: Mojca Šimenc
torek, 30. januar 2007 / 05:00

Holesterol je maščobam podobna belkasto rumena snov, ki jo vsebuje vsaka celica. Največ ga je v celicah možganov, živcev, jeter in kože. Večina holesterola nastane v jetrih, nekaj pa ga dobimo s hrano.

Holesterol se v vodi in krvi ne topi in po telesu potuje vezan na posebne spojine, ki jih imenujemo lipoproteini. Lipoproteini so beljakovine, ki jih delimo glede na gostoto. Lipoproteini z majhno gostoto omogočajo kopičenje holesterola v žilah in so škodljivi, lipoproteini z veliko gostoto holesterol iz žilnih sten odstranjujejo in so koristni. Holesterolu v lipoproteinih z majhno gostoto rečemo tudi LDL holesterol, holesterolu v lipoproteinih z veliko gostoto pa HDL holesterol. Poleg tega, da je nujni gradbeni element celic, holesterol sodeluje še pri drugih procesih v našem telesu: pri tvorbi hormonov, vitamina D in želodčne kisline, pomemben pa je tudi pri pravilnem delovanju imunskega sistema, saj zagotavlja odpornost. Brez holesterola torej ne moremo živeti. Kaj pa, če ga imamo preveč? Odvečne količine holesterola se izločijo iz telesa, če pa je ta proces moten, moramo v telo poseči z zdravili.

Primeren za sočasno jemanje z drugimi zdravili

Statini so skupina zdravil, ki imajo številne ugodne učinke pri zdravljenju povišanih maščob v krvi: znižujejo skupni holesterol, LDL holesterol in trigliceide v krvi ter zvišujejo raven koristnega HDL holesterola. Izboljšajo delovanje celic v notranjih žilnih stenah, zmanjšajo vnetje v aterosklerotičnih lehah, zavirajo nastajanje krvnih strdkov in upočasnjujejo napredovanje arterioskleroze. Statin druge generacije, fluvastatin, se na poseben način vključi v presnovo holesterola v jetrih in ima najmanj tistih neželenih učinkov, ki se jih sicer pri statinih najbolj bojimo: zvišanja jetrnih encimov, ki so lahko razlog za prekinitev zdravljenja, če narastejo za več kot trikrat nad normalo, in porasta kreatinfosfokinaze (procesa, ki močno okvari skeletne mišice in lahko vodi v odpoved ledvic). V tem pogledu je fluvastatin zelo varno zdravilo. Njegova prednost je tudi enakomerno delovanje vseh 24 ter odsotnost neželenih interakcij ob sočasnem jemanju z drugimi zdravili. Slednje je predvsem pomembno za bolnike s kroničnimi boleznimi, na primer diabetesom ali ledvično boleznijo, saj ga lahko jemljejo sočasno z zdravili, ki jih potrebujejo za zdravljenje svoje primarne bolezni.

Za polovico zmanjšano tveganje za odpoved srca

Velika mednarodna študija, v kateri je sodelovalo 1677 pacientov z aterosklerozo, napredovano do faze, da so jim zožene koronarne arterije širili z balonskim katetrom, je dokazala, da uporaba 80 miligramov fluvastatina znižuje verjetnost usodnega (ki ga bolnik ne preživi) ali neusodnega srčno-žilnega dogodka za 47 odstotkov, tako pri bolnikih z eno zamašeno žilo kot pri bolnikih z več zamašenimi žilami. Zato je primeren kot spremljajoča terapija, ki jo uvedemo takoj po prvem kirurškem posegu v zamašeno žilo. Fluvastatin zmanjšuje tveganje za srčno-žilne zaplete tudi pri bolnikih, pri katerih vrednosti holesterola v krvi niso povišane. Predvsem pri bolnikih s presaditvijo ledvic zelo pogosto prihaja do srčno-žilnih bolezni, ki so tudi glavni vzrok smrti po presaditvi. Spremljajoča terapija s fluvastatinom tveganje za smrt zmanjša za 38 odstotkov, tveganje za neusodni srčni zaplet po presaditvi pa za 32 odstotkov, in to celo, če z zdravljenjem začnemo šele štiri leta po presaditvi.

Izkušnja z zdravilom

Prim. dr. Boris Cibic, specialist kardiolog: »Bolezni srca in žilja zaradi ateroskleroze so najbolj številne, kar zadeva obolevnost in smrtnost. Za temi boleznimi v industrijsko razvitih državah boleha od štirideset in nekje do petinštirideset odstotkov ljudi, mnogi kmalu po petdesetem letu starosti, ko so še sredi delovnih obveznosti. Teh bolezni je bilo v prvi polovici prejšnjega stoletja tako malo, da niso predstavljale socialnega ali zdravstvenega problema. S podaljšanjem preživetja ob zatrtju bolezni, ki so desetkale naše prednike (tuberkuloza, revma, epidemije), so njihovo mesto prevzele srčno-žilne bolezni zaradi ateroskleroze (srčni infarkt, možganska kap in ostale tovrstne bolezni). V drugi polovici prejšnjega stoletja smo začeli zvoniti plat zvona, ko smo se znašli pred novimi množičnimi boleznimi in še nismo imeli ustreznih zdravil za njihovo zdravljenje. Stanje se je korenito spremenilo, ko smo ugotovili dejavnike, ki pospešujejo nastanek in napredovanje ateroskleroze in so na trg prišla zdravila, s katerimi znižujemo raven holesterola v krvi, ki je še vedno eden glavnih dejavnikov za razvoj te bolezni. Zdravila se imenujejo statini. Teh je več vrst, ki se kemijsko med seboj rahlo razlikujejo in zato tudi rahlo drugače delujejo. Razen, da znižujejo raven holesterola v krvi, delujejo še na razvoj maščobnih oblog na notranjih stenah žil, zlasti v žilah srca in žilah v možganih in na presnovo holesterola v jetrih. Pri nas so na voljo številni statini, med njimi atorvastatin,

fluvastatin, lovastatin, pravastatin, rosuvastatin in drugi. Fluvastatin se razlikuje od drugih statinov s svojim ugodnim vplivom na presnovo holesterola v jetrih in da, po dosedanjih podatkih v literaturi, nima objavljenih najhujših stranskih učinkov statinov, kamor prištevamo hude okvare telesnih mišic in porast njihovih encimov v krvi. Za fluvastatin je tudi znano, da se njegovo delovanje ne križa z delovanjem drugih zdravil in da dosežemo z enim odmerkom zdravila na dan ugodno delovanje zdravila skozi 24 ur.«

Dobro je vedeti ...

Hiperlipidemija

Bolezensko stanje, ki pomembno vpliva na razvoj arterioskleroze in z njo povezanih srčno-žilnih bolezni, je hiperlipidemija. Gre za kopičenje holesterola in maščob v krvi, ki mu sledi nalaganje na notranje stene velikih in srednje velikih arterij, najpogosteje v srcu, možganih, ledvicah in v nogah. Če procesa nalaganja holesterola ne prekinemo, zožanje arterij vse bolj ovira pretok krvi in s tem preskrbo srca, možganov in drugih organov s kisikom. Hiperlipidemija je lahko prirojena, pogosteje pa je pridobljena zaradi uživanja premastne ali preveč kalorične hrane in fizične neaktivnosti. Naše telo vsrka približno 40 odstotkov holesterola, ki ga vanj vnesemo s hrano. Delež vsrkanega holesterola je odvisen od poteka prebave in hitrosti prehajanja prebavljene hrane v kri. Če v telo trajno vnašamo prevelike količine holesterola, pride do motenj v presnovi, ki povzročijo, da se holesterol začne kopičiti v krvi in nalagati na notranje stene žil. Po zadnjih podatkih (CINDI) ima povišani holesterol več kot 60 odstotkov Slovencev.

Holesterol in maščobe

Večji del holesterola nastaja v jetrih. V telesu zdravega odraslega človeka je približno 140 gramov holesterola, od katerega ga v krvi kroži le manjši del. Jetra vsak dan po telesu pošljejo približno 1gram holesterola. Holesterol merimo v krvi, izražamo pa v enoti milimol na liter. Pri zdravih odraslih ljudeh so normalne vrednosti holesterola in maščob v krvi naslednje: skupni holesterol manj kot 5,0 mmol/l, holesterol LDL manj kot 3 mmol/l, holesterol HDL več kot 1,2 mmol/l pri moških in 1,4 mmol/l pri ženskah, trigliceridi manj kot 2,0 mmol/l. Čim večja je koncentracija škodljivega holesterola v krvi, večja je verjetnost za nastanek srčno-žilne bolezni. Raven holesterola in trigliceridov v krvi določamo v krvi, odvzeti na tešče. Vedno določimo skupni in LDL holesterol, po potrebi pa tudi HDL holesterol in trigliceride. Če vrednosti niso povišane in ni prisotnih ostalih dejavnikov tveganja za arteriosklerozo, je potrebno ponovni pregled opraviti čez tri do pet let, sicer pogosteje.

Srce in spolni hormoni

Znano je, da moški v mlajših letih pogosteje zbolevajo za srčnimi boleznimi. Vzrok je v ženskem spolnem hormonu estrogenu, ki ga izločajo jajčniki, in ki pri ženskah v rodnem obdobju upočasnjuje razvoj arterioskleroze. Če ženskam jajčnike in maternico operativno odstranijo, kar povzroči zgodnjo menopavzo, se tveganje za razvoj srčnih bolezni pomembno poveča. Kadar pa menopavza nastopi naravno, se tudi tveganje zvišuje počasneje. Dejavniki, ki zvišujejo tveganje, so še kajenje, visok krvni tlak, alkohol, sladkorna bolezen, fizična neaktivnost in previsoka telesna teža. V svetu vsako leto za srčno-žilnimi boleznimi zboli več kot 16 milijonov ljudi. Kako pomembna je vloga holesterola pri razvoju srčno-žilnih bolezni in kako nujno je, da ga nimamo preveč, kaže tudi podatek, da zmanjšanje ravni holesterola v krvi za en odstotek zmanjša tveganje za srčni infarkt za dva in pol odstotka. V družinah, kjer je tveganje veliko, arteriosklerozo opazijo celo pri otrocih.