Gradijo nov hlev za prosto rejo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 26. januar 2007 / 05:00

Na kmetiji Pr´ Leskovc v Stari Oselici gradijo nov hlev za prosto rejo krav molznic. Doslej se niso potegovali za pomoč iz državne in evropske blagajne, saj so izračunali, da s tem ne bi kaj dosti pridobili.

Stara Oselica – »Na gorenjskih kmetijah zadnja let gradijo malo novih hlevov, na hribovskem območju bi jih lahko prešteli na prste obeh rok, med njimi je le nekaj gradenj novega hleva za prosto rejo krav molznic. Več je primerov, ko kmetije povečujejo obstoječe hleve ali za izpolnitev zahtev nitratne direktive urejajo gnojišča in gnojne jame,« ugotavlja Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v kranjskem kmetijsko gozdarskem zavodu.

Bolje za ljudi in živino

Med redkimi hribovskimi kmetijami, kjer so se pogumno lotili gradnje novega hleva za krave, je tudi kmetija Pr' Leskovc v Stari Oselici. »Več kot sto let stari hlev smo enkrat že obnovili in ga pred petnajstimi leti tudi podaljšali, vendar v njem ni več prostora kot za štirideset glav,« je ob našem obisku povedal gospodar Zvone Dolinar in poudaril, da so se za gradnjo novega hleva odločili zato, da bi lahko še nekoliko povečali prirejo mleka in hkrati izboljšali delovne pogoje in počutje živali. Pred začetkom gradnje so si ogledali več hlevov v Avstriji, Nemčiji in Švici, posvetovali so se tudi s Francijem Pavlinom iz kranjskega zavoda. Z gradnjo so začeli pred dvema letoma, letos naj bi vanj že preselili živino. V hlevu, ki je dolg štirideset in širok petnajst metrov, bo prostora za 32 krav oz. za skupno 50 govedi, po potrebi ga bodo v prihodnje lahko še podaljšali. V sodobnem molzišču bodo naenkrat molzli pet krav, večji hladilni bazen jim bo tudi omogočal, da bo odkupovalec prihajal po mleko na kmetijo.

Gradijo brez državne pomoči

Hlev gradijo brez pomoči iz državne in evropske blagajne, izračunali so, da s tem ne bi veliko pridobili. »Razpisi so naravnani na večje naložbe, razpisni pogoji so zahtevni in bi jih le težko izpolnili. Priprava vloge, vključno s poslovnim načrtom, bi nas precej stala, gradil bi lahko le »uradni« izvajalec. Na kmetiji bi morali začeti voditi knjigovodstvo in na račun nepovratnih sredstev oz. povečana dohodka bi verjetno ostali tudi brez otroškega dodatka,« pojasnjuje gospodar Zvone in dodaja, da bodo morda poskušali pridobiti nepovratna sredstva za opremljanje hleva, kar bo tudi še velik finančni zalogaj.

Imajo dobre mlekarice

Na kmetiji se lahko pohvalijo z dobrimi mlekaricami, s čredo lisastih krav, pri kateri dosegajo povprečje 7.800 litrov mleka v standardni laktaciji, se uvrščajo v slovenski vrh. Ker je vsa zemlja okrog kmetije, poleti pasejo, že osem let uporabljajo za krmljenje tudi krmilne avtomate. Z odkupno ceno mleka ob naraščanju rejskih stroškov niso najbolj zadovoljni, nekoliko jih rešuje to, da je mleko »močno« z beljakovinami, ki predstavljajo v ceni večji delež kot maščobe. Na leto oddajo v škofjeloško kmetijsko zadrugo okrog 140 tisoč litrov mleka, toliko je tudi njihova mlečna kvota. »Lani smo jo nekoliko povečali z nakupom in iz nacionalne rezerve, del naj bi jo iz rezerve dobili še letos. Kvota nas nekaj let zanesljivo še ne bo omejevala, potlej jo bomo morali dokupiti,« pravi Zvone in dodaja, da je bila lani cena ugodna, saj so kvoto prodajali rejci, ki so prenehali oddajati mleko in bi jo tudi sicer avtomatično izgubili.

Brez kose ne gre

Kmetija obsega petdeset hektarjev zemljišč, od tega 17 hektarjev travnikov in 33 hektarjev gozda, še osem hektarjev travnikov imajo v najemu. Z malimi agromelioracijami so zemljišča v preteklosti veliko izboljšali, še vedno pa vseh ne morejo obdelovati s stroji in morajo manjše površine, skupno kar poldrugi hektar, pokositi ročno. V gozdu jim je lani veter podrl sedemdeset kubičnih metrov drevja, od divjadi jim največ škode povzroča srnjad. Družina je osemčlanska: ata Jože in mama Pavla ter »tamladi« - Zvone, žena Danica ter štirje otroci: Miha, ki končuje srednjo elektro šolo, Jakob, dijak srednje biotehniške šole v Strahinju, osnovnošolka Urška in triletni Urban.