Evropa želi praškaste premaze

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 23. januar 2007 / 05:00

V Colorju bodo za petkrat povečali proizvodnjo praškastih premazov, po katerih je zaradi ekološke primernosti vse več povpraševanja.

Medvode – Medvoški Color je vsekakor primer družbe, ki se ji je uspelo izkopati iz težav, kar je vsekakor posledica prevzema in povezovanja s strani domžalskega Heliosa. Po več letih izgub že drugo leto poslujejo z dobičkom in gradnja novega obrata v Preski dokazuje, da so se vrnili na pota razvoja. Lani je prevzel vodenje Colorja 65-letni Škofjeločan Matjaž Hafner, ki smo ga povabili na pogovor.

Prosim, če se nam predstavite.

»V tej panogi delam že skoraj 40 let. Do leta 1994 sem delal v Colorju, nato sem šel v Helios, kjer sem bil deset let član uprave in tudi direktor enega od podjetjih. Ko je Helios sredi leta 2004 kupil Color, sem postal kot član Heliosove uprave prokurist Colorja. Sredi lanskega leta je bil Tomaž Bučar, dotedanji direktor Colorja, razporejen za člana uprave v Chromos, sam pa sem v aprilu lani prevzel mesto direktorja v Colorju.«

Lani ste nam razložili, da bo integracija Colorja v sistem Heliosa potekala v več fazah, pri čemer naj bi v letu 2006 izvajali drugo fazo. Ste ta načrt uresničili?

»Helios je v zadnjih letih akviriral več podjetij: zagrebški Chromos, Zvezdo Gornji Milanovac v Srbiji, Color v letu 2004 in lani Odilak v Moskvi. Helios je s svojo širitvijo postal 38. lakarica na svetu. Color je med proizvodnimi podjetji Heliosa drugi največji, takoj za Tovarno barv in lakov v Količevem. Helios TBLUS Količevo ima planirano prodajo okoli 145 milijonov evrov, Color okoli 66 milijonov evrov. Sama konsolidacija, moramo priznati, ne poteka povsem po načrtih, saj nekoliko zaostaja. Delni vzrok je tudi naš pristop, kar pomeni, da ljudi nismo odpuščali. Konsolidacijo želimo doseči z rastjo prodaje, kar pa je včasih težko, saj so si prodajni programi podobni, prodajna področja skorajda ista. Znano je, da smo ohranili vse blagovne znamke in na trgih, zlasti nekdanje Jugoslavije, si konkuriramo. Na ravni skupine so direktorji programov, ki morajo vse to usklajevati.«

Ob nakupu Colorja je bilo veliko besed o sinergijah. Ste jih izkoristili?

»Vsekakor. Veliko prihrankov pomeni skupna nabava surovin, velika prednost za podjetja hčere je tudi izredno dobra Heliosa finančna boniteta.«

Kako ocenjujete lansko poslovanje Colorja?

»Končne bilance rezultatov lanskega poslovanja še nimamo, na osnovi ocen in podatkov za zadnji kvartal pa ocenjujem, da bomo dosegli prihodek v višini 62,5 milijona evrov, kar je v skladu z našim planom. Dobiček je planiran v višini okoli 250 milijonov tolarjev oziroma dober milijon evrov. Trenutno imamo 340 zaposlenih, pri čemer se število zmanjšuje, ker za povečevanje produktivnosti ne nadomeščamo tistih, ki odhajajo.«

Kako je s plačami?

»V Colorju, kljub preteklim težavam, pri plačah ni bilo zakasnitev, drugo vprašanje pa seveda je, kako so ljudje s plačami zadovoljni. Zadnji dve leti smo izplačali tudi božičnice, ki jih prejšnja leta ni bilo. Lani smo prvič organizirali tudi novoletno srečanje upokojencev, ki je bilo zelo dobro sprejeto in prispevalo k boljši podobi družbe. Lahko tudi rečem, da imamo dobre odnose z občino, županom.«

Lani ste začeli izvajati investicijo: nov obrat praškastih premazov. Kako poteka?

»Za Color je bilo značilno, da so pretekle težave v poslovanju povzročile tudi zastoj pri vlaganjih. Edina izjema je bila investicija v praškaste premaze tu v Medvodah v višini štirih milijonov evrov. Rast na tem programu je velika – prek 20 odstotkov, in kapacitete ne zadoščajo več. Prisiljeni smo bili celo paziti na to, kam odpiramo naše prodajne poti, pri čemer večino prodajamo v Evropsko unijo. Ob pomoči Heliosa smo zato začeli izvajati projekt novega obrata v Preski, ki bo vreden okoli 4,5 milijona evrov, pri čemer bomo povečali kapacitete z zdajšnjih dva tisoč ton v začetku na pet tisoč ton, kasneje, ocenjujemo, da v petih letih, pa naj bi proizvodnjo dvignili na deset tisoč ton, odvisno od poteka prodaje.«

Očitno so praškasti premazi zelo perspektiven program. Kakšne so prednosti tovrstnih barv?

»Praškasti premazi so ekološko izredno ugodni, saj se pri tem ne uporabljajo topila. Pri nanosu premaza je izkoristek zelo velik: med 95 in 98 odstotki, pri tem ni nobenih emisij, enako velja tudi za samo proizvodnjo. To Evropa želi, to z novimi direktivami tudi predpisuje.«

Color zagotovo spada med kemične tovarne z možnimi nevarnimi učinki za okolje, za katere je potrebno posebno okoljevarstveno dovoljenje. Kako daleč ste pri tem?

»Lani oktobra smo vložili vso potrebno dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in pričakujemo, da naj bi dovoljenje dobili do oktobra letos. Stanje v Colorju glede varstva okolja nikakor ni kritično, predvidene pa so določene sanacije, ki jih postopoma tudi izvajamo. Za letos imamo predvidenih dva do tri milijone evrov za okoljske sanacije.«

Kašen je sicer poslovni načrt za leto 2007?

»Planiramo okoli sedemodstotno povečanje prodaje in povečanje dobička. Obrat za proizvodno praškastih premazov načrtujemo dokončati do poletja in upamo, da bo uspešna prodaja upravičila naložbo. Letos naj bi izdelali okoli tri tisoč ton tovrstnih premazov. Sicer pa bi rad poudaril, da je za Color bila rešitev vključitev v Helios, in prepričan sem, da bomo tudi letos nadaljevali usklajevanje programov in integracijo v skupino.«