Iz slikarske oranžerije

Včeraj zvečer so v prostorih hotela Kokra na Brdu odprli razstavo likovnih del nastalih na likovni delavnici, ki je tam potekala pretekli teden.

Likovno srečanje na Brdu, ki je pretekli teden že četrtič v zadnjih letih potekalo v organizaciji tamkajšnjega javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve na Brdu, je po štiridnevnem ustvarjalnem druženju desetih slikarjev dobilo zaključek v nedeljo zvečer z odprtjem razstave na delavnici nastalih del. Tako kot na preteklih srečanjih, ko so na Brdu ustvarjali nekateri uveljavljeni slovenski in tuji likovniki različnih generacij, smo tudi tokrat po zaslugi izbora umetniškega vodje, akademskega slikarja Klavdija Tutte, za slikarskimi platni srečali zanimivo druščino umetnikov. »V sodelovanju z našimi gostitelji si vsakič prizadevam, da na srečanje povabim predvsem aktivne likovnike, avtorje, ki so v dobri ustvarjalni kondiciji in so hkrati v slovenskem, nekateri pa tudi mednarodnem prostoru prepoznavni,« je dejal Tutta, ki že po tradiciji povabi tudi enega ali dva umetnika iz tujine oziroma tuje narodnosti, pa ta živi v Sloveniji. Letos sta to Azad Karim, ki je pred tridesetimi leti na ljubljansko akademijo prišel iz Iraka in živi v Ajdovščini ter Narcis Kantardžić, ki živi v Celju, sicer pa je po rodu iz Bosne in Hercegovine. »Na koloniji je enkratno, pogoji za delo so odlični, tu v našem priložnostnem ateljeju pa smo se ujeli tudi kot ekipa,« je povedal Karim. Poleg Tutte sta domače Likovno društvo Kranj zastopala še Klementina Golija in Franc Vozel. Na Brdu sta ustvarjali tudi akademski slikarki iz škofjeloškega konca Maja Šubic in Agata Pavlovec, iz osrednje Slovenije pa so platna postavili slikarji Arjan Pregl in Silvester Plotajs Sicoe ter Jože Vrščaj.

Letos je vlogo ateljeja odigrala nekdanja oranžerija, v kateri so se umetniki kar dobro znašli. Svetel podolgovat prostor z velikimi stekli, ki ga sicer uporabljajo brdski vrtnarji, je bil po meri slikarjem, za prihodnje leto, ko bo Slovenija predsedovala Evropski skupnosti, pa naj bi v prenovljenem prostoru menda bilo novinarsko središče. Sicer pa na Brdu ne gre za klasično kolonijo, saj avtorji ne ustvarjajo na temo, ampak ostajajo zvesti lastni umetniški izpovedi. Vsak je tako ustvaril nekaj zanj značilnih del, od katerih bo eno delo ostalo v zbirki protokolarne rezidence na Brdu. Dela letošnjega likovnega srečanja pa bodo nekaj mesecev na ogled v prvem nadstropju hotela Kokra.