Duhovi bodo pobegnili

Projekt Sejem bil je živ (Lovely old town) za oživitev Kranja, Jesenic, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča

Regionalna razvojna agencija Gorenjska (BSC Kranj) je jeseni dobila potrditev norveškega finančnega mehanizma, ki petim gorenjskim mestom podeljuje 1,4 milijona evrov za ključne obnove objektov ali trga v starem mestnem jedru.

Drugi januarski teden je 32 udeležencev z Gorenjskega, ki sodelujejo pri projektu Sejem bil je živ obiskalo mesto Hamar, v regiji Hedmark na Norveškem. Projekt je podprl norveški finančni mehanizem z 1,2 milijona evrov, kar predstavlja 85 odstotkov vrednosti investicij. Bolj kot investicije, ki so sicer privlačne in bodo popestrile in oživile gorenjska mesta, pa je pomembno izobraževanje projektnih skupin za oživitev mest.

Norvežani so predstavili svoje dobre prakse, od vključevanja mladih v proces razvojnega načrtovanja, oživitev nekdanjih tovarniških objektov, gledališč ... Svoje projekte so predstavili tudi Gorenjci. Skozi delavnice so spoznali različne tehnike dela s skupinami in oblikovali pristope za izdelavo akcijskih načrtov dela v posameznih mestih. Rezultat dela je obsežno delovno gradivo, ki bo lokalnim projektnim skupinam služilo kot izhodišče in pomoč pri izdelavi konkretnih akcijskih programov in delu z različnimi interesnimi skupinami v svojih mestih. Le-ti predstavljajo poleg posameznih investicij v gorenjskih mestih, načrt oživljanja starih mestnih jeder na Gorenjskem.

»Srečali smo se na izredno motivacijskem in delovnem srečanju,« pravi predsednik Regionalnega razvojnega sveta Gorenjska Janez Benčina: »Domačini so se izredno potrudili, pokrajina je izredno podobna Gorenjski, naš prvi vtis pa je bil, da igro vodijo ženske. Po občinah imajo predstavnika mladih, v starosti od 12 do 18 let, ki mu pravijo mladi župan. Ti igrajo izredno pomembno vlogo pri odločitvah o razvoju mesta.« Benčini se je izredno vtisnil v spomin predvsem menedžment turističnih destinacij, kjer imajo vsi ponudniki v regiji enotno institucijo, ki upravlja z vsem na področju turizma, največ vpliva pa ima tisti, ki v prejšnjem letu tudi največ vloži.

»Na obisku na Norveškem smo spoznavali proces in načine dela ter sodelovanja med lokalno oblastjo in okoljem, to so stanovalci, prebivalci, mladimi, gostinci, trgovci … Pomembno je sodelovanje, s katerim lahko oživiš marsikatero mesto ali objekt in to so nam norveški strokovnjaki dobro prikazali in razložili,« pravi mag. Slavka Zupan iz Regionalne razvojne agencija Gorenjska, BSC Kranj. Na Gorenjskem se projekta lotevajo v petih največjih mestih, na Jesenicah, v Tržiču, Radovljici, Kranju in Škofji Loki. Prioritete usmeritve razvoja in oživitve mest so različne, vsem pa je skupno, da zaenkrat v mestih še nimajo znanj in usposobljenih zaposlenih, zato bo potrebno še veliko izobraževanja in ozaveščanja prebivalcev. »V oči sta mi padli predvsem dve stvari. Prva je, da na Norveškem k sodelovanju vključujejo že zelo mlade, od 10. leta naprej, in podjetnike, ki dobro vedo, kaj si obiskovalci želijo in bi lahko posel tudi izpeljali,« je dejala Slavka Zupan.

V Tržiču so se odločili za razvijanje mesta na področju kulture in mladih, v Radovljici bodo intenzivno povečevali število nočitvenih kapacitet, v Kranju bodo skušali izkoristiti predsedovanje Slovenije Evropski uniji, v Škofji Loki aktivirati dodatno turistično ponudbo, ki bo usmerjena v kulturne prireditve in kongresni turizem, na Jesenicah pa bodo s pomočjo številnih dogodkov skušali ustvariti kulturno središče Stara Sava. »Pričakujem, da se bodo skozi delo v projektu usposobili člani projektne skupine, ki bodo ob zaključku projekta sredi leta 2008 sposobni sami upravljati razvoj mestnih jeder,« pravi mag. Zupanova. Vsako projektno skupino bo spremljal norveški mentor.

Izkoristiti predsedovanje Evropski uniji

V Kranju so stanje v starem mestnem jedru analizirali že pred odhodom na Norveško in na podlagi nje postavili tri glavne cilje. »Na prvo mesto smo postavili obogatitev celostne ponudbe, drugo je vzpostavitev sodelovanja med vsemi interesnimi skupinami in tretje skupna promocija celostne ponudbe,« pravi vodja projekta v največjem gorenjskem mestu Tanja Varl.

Norveški mentorji so potrdili pravilnost zastavljenih ciljev, kljub temu pa so s posebno metodologijo izluščili najpomembnejšo stvar – vzpostavitev atraktivne ponudbe. »Kaj je atraktivna ponudba pa bodo povedale vse interesne skupine, vsi, ki želijo sodelovati pri razvoju mesta. Prav zato se bo že v začetku prihodnjega tedna sestala delovna skupina in župan, sledile bodo organizirane srečanja in delavnice z mladimi, gostinci, trgovci, stanovalci. Upoštevali bomo predloge vseh in skupaj našli rešitve. Pri razvoju mesta bomo partnerji,« je dejala Tanja Varl. V skupini so prepričani, da je potrebno ponudbo specializirati, se povezati in pripravljati različne prireditve, ki bodo pritegnile obiskovalce. Veliko pričakujejo od prve polovice prihodnjega leta, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. Glavnina dogodkov v Evropi bo takrat na Brdo pri Kranju, zato bodo v starem mestnem jedru pripravili primerno ponudbo in skušali privabiti in promovirati Prešernovo mesto tudi prek meja.

Stavijo na kulturni turizem

V Škofji Loki so pred odhodom na Norveško ugotovili slabosti in prednosti starega mestnega jedra. Med slednje štejejo ohranjeno staro mestno jedro, veliko prireditev, pripadnost stanovalcev mestu, bogato izročilo, velik interes za nakup stanovanj, občina sofinancira obnovo objektov. Med slabosti pa sodijo dotrajani objekti, nujna je posodobitev infrastrukture, kljub priseljevanju mladih družin še vedno prevladuje socialno šibko prebivalstvo, neurejen promet, pomanjkanje parkirnih mest, večlastništvo ali neurejeno lastništvo, nekateri prazni objekti (Šešir, stari vrtec, Krona, nunski kompleks), pomanjkanje gostinskih objektov in prenočišč.

»Z obnovo Sokolskega doma bomo zagotovili potrebne prostore, zagotoviti pa moramo tudi dodatna prenočišča, reurbanizirati stare industrijske objekte, zagotoviti parkirišča in drugo,« pravi vodja projekta Mateja Hafner Dolenc, ki je že predlagala vrsto aktivnosti. Najprej povezano delovanje vseh meščanov, ki tu živijo, delajo ali so lastniki objektov, z zavodi in drugimi institucijami. Občina, kjer sogovornica vodi oddelek za okolje in prostor, pa bo pomagala pri iskanju rešitev in urejanju postopkov. »Našo turistično ponudbo bomo skušali graditi na kakovostnih projektih, kot je uprizoritev Škofjeloškega pasijona, z obnovo Sokolskega doma pa bomo dobili prostor tudi za kongresni turizem,« je dejala Mateja Hafner Dolenc.

Mestni hotel Radovljica

V Radovljici so s trenutnim stanjem v starem mestnem jedru oziroma na Linhartovem trgu delno zadovoljni, vendar vedo, da bo potrebno še marsikaj narediti. Med največje slabosti štejejo nerešena lastniška vprašanja objektov, v selitvi dejavnosti s trga, v starajočem prebivalstvu ter v zaščiti starega mestnega jedra, ki je hkrati tudi glavni izziv. »Linhartov trg je v celoti zaščiten spomenik kulturnega pomena, kar ob sicer dražji obnovi pomeni, da bo trg v celoti lepši in prijetnejši tako za stanovalce kot obiskovalce in tudi organizatorje številnih prireditev,« pravi vodja radovljiške projektne skupine Majda Odar.

Radovljiško mestno jedro živi, pristavlja sogovornica. Praznih hiš je malo, v večini pa je življenje, veliko je tudi raznih institucij, od muzeja, glasbene šole, rdečega križa, TIC, župnišče, galerije, gostilne, prostore imajo tudi študenti in drugi. »V preteklosti je bilo že veliko narejenega, vendar se pravi koraki iz preteklosti kažejo šele sedaj in še jih želimo izboljšati. Doseči želimo, da bi Linhartov trg živel kot muzejsko mesto, saj ima vsaka hiša nekaj pokazati in jih je vredno odpreti obiskovalcem,« je prepričana Majda Odar. S projektom Sejem bil je živ bodo obnovili baročno dvorano za stalno zbirko o Antonu Tomažu Linhartu. »Največji izziv je vzpostavitev večjega števila prenočišč, saj je značilnost sedanjih obiskovalcev, da si ogledajo mesto, razstavo, zavijejo v galerijo in nato gredo. Mi želimo, da bi živeli s prebivalci in uživali v njihovi ponudbi,« pravi Odarjeva.

Obvoznica rešitev prometa

»Naša največja naloga bo vključiti stanovalce ter lastnike trgovin in gostinskih lokalov k sodelovanju pri razvoju mesta,« je prepričana Mateja Hafner Malovrh, vodja komisije v Tržiču. Ta se bo sestala prihodnji teden, že sedaj pa vedo, da bodo v čevljarskem mestu še naprej pripravljali številne prireditve in jim dodali nove. »Predpogoj je, da za promet zapremo staro mestno jedro, saj bodo le tako lahko gostinci na ulice postavili stole in mize. Seveda je to pogojeno z izgradnjo obvoznice,« pravi Malovrhova.

Središče vsega dogajanja bo kulturni center, ki ga bodo kmalu začeli obnavljati s denarjem iz norveškega finančnega mehanizma, z obnovo pa bi radi nadaljevali tudi po porabi tega denarja. V njem bi dali prostor za delovanje mnogim kulturnim društvom iz vse občine, tako pa bi stavba postala pravo kulturno središče, kjer bi se vsakodnevno dobivali kulturniki vseh vrst, starosti, pogledov … V centru Tržiča je vse več obnovljenih stanovanj, s katerimi želijo privabiti predvsem mlade, ki si želijo sprememb.

Stara Sava nič več odrezana

Na Jesenicah so si ureditev in oživitev starega mestnega jedra zastavili s celostno ureditvijo Stare Save. Gre za velik kompleks, ki je nekoč spadal pod okrilje železarne, v njega pa so vključeni Plavž, nekdanja skladišča, trgi in parki, v sklopu je tudi knjižnica, muzej, center vseživljenjskega učenja. »Celoten projekt je vreden vsaj 20 milijonov evrov, trg med cerkvijo in graščino pa smo uspeli umestiti v projekt Sejem bil je živ. Ko bo celoten projekt čez nekaj let dokončan bo za kulturo, zabavo in gospodarstvo namenjenih kar 3000 kvadratnih metrov površin,« pravi podžupan Boris Bregant. Moto projekta Sejem bil je živ so na Jesenicah vzeli dobesedno, saj želijo, da bi Stara Sava živela, oživela. »Medtem ko se v drugih mestih ubadajo s problemom premotečega hrupa za stanovalce, smo mi v prednosti. Stara Sava je bila dolgo časa odrezana od javnosti, zato stanovalcev ni, vendarle pa se je vse ohranilo. Po drugi strani pa moramo trgovce in gostince še privabiti ter ustvariti pravi turistični utrip,« pravi Bergant, ki so ga pred časom zaradi dveh večjih trgovskih centrov na tem mestu kritizirali, vendar so s tem dejanjem pripeljali tudi ljudi.

V Stari Savi bo svoj prostor pod soncem lahko našel vsak. V sklopu projekta se redno sestaja tudi odbor za Staro Savo, kjer z veseljem pričakujejo ljudi z dobrimi idejami. Na Norveškem so z veseljem sprejeli idejo, da bi vseh pet mest svoj kulturni program predstavilo tudi v vseh drugih mestih. Od kraja do kraja.