Družbena odgovornost športa

Besedilo: Janez Ferlic
Kategorija: Nasveti / torek, 16. januar 2007 / 05:00

Že pred časom sem se udeležil zelo slabo obiskanega predavanja, kjer so nam znani slovenski poznavalci športa to dejavnost predstavili v širšem smislu, kot odgovornost v družbi in v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi, s katerimi se šport povezuje v vse večji meri in ima posledično večji pomen in vlogo v družbi.

Pomemben podatek, ki nas je poslušalce nekoliko presenetil, je bil, da lahko šport v najširšem smislu primerjamo z naftno industrijo - po finančni plati, kar pomeni, da se v športu vrtijo ogromne vsote denarja, zato ima kajpak pomembno družbeno vlogo. Kje vse se obrača ta denar, težko razložim, največ verjetno okoli sponzorskih pogodb in iz televizijskih pravic. Šport je v določenem smislu postal celo industrija in tukaj se je nekoliko oddaljil od svojega prvotnega namena, a če se v današnjem svetu vse razvija, se mora tudi šport.

Ker se šport močno povezuje na lokalni, mednarodni in celinski ravni, gre tudi za družbeno odgovornost na nacionalnem, evropskem in globalnem svetovnem razvoju.

Tako se razvoj športa razlikuje glede na organiziranost tekmovalnega oziroma vrhunskega športa, na športno vzgojo, športno rekreacijo ter gibanje za zdravje ali kot terapijo in preventivo. Od tega je tudi odvisno, kako se potem določena športna dejavnost vključi v družbeno okolje. Menim, da ima vrhunski šport največ povezav v gospodarskem sektorju, medtem ko za rekreacijo v večji meri skrbijo predvsem negospodarski sektorji, ki nemalokrat temeljijo oziroma delujejo na prostovoljni ravni. Na razvoj rekreacije nas še največkrat opozarjajo zdravstvene ustanove, ki zagovarjajo ukvarjanje z rekreacijo kot učinkovito preventivo pred mnogimi boleznimi sodobnega časa. Številne raziskave kažejo, da sta aktivni življenjski slog in gibanje pomembna varovalna dejavnika zdravja, vse pogosteje pa se uporabljata tudi v zdravljenju bolezni. Telesna neaktivnost je pogost dejavnik pri razvoju srčnožilnih bolezni, ki močno načenjajo zdravje družbe. Da človek lahko dobro dela na delovnem mestu, doma in je tudi učinkovit ter sposoben hitro reševati probleme, mora biti zdrav in v dobri kondiciji. Ker je vse več poklicev sedečih, prav ti še kako potrebujejo pomoč rekreacije. Verjetno pa delavec, ki večino dneva preživi na prostem in izvaja fizična dela denimo na kmetiji ali gradbišču, že v veliki meri okrepi svoje telo in je dostikrat tudi preutrujen, da bi po koncu napornega delovnika še stekel na bližnji hrib, če že, pa zgolj zaradi svojega veselja in volje.

Bistvena vloga športa je srečanje drugega, premagovanje lastnega sebe in ne zgolj drugega ter spoznavanje lastnih sposobnosti, do kod lahko sežemo in kje so naše meje, ki jih je potrebno nadvse spoštovati, v nasprotnem primeru nam bo šport lahko prej škodil kot koristil.

Ta vloga je sicer že marsikje pozabljena, a vendar so še ljudje in skupine, ki nas s pravim vzorom nadalje spodbujajo, da vstopamo v svet športa, ki ni vezan takoj na neko finančno točko, temveč se najdejo tisti pravi, da naredijo nekaj skupno dobrega.

Ko je Slovenija stopila v svet Evropske unije, se je deloma spremenil tudi potek vodenja programa športne rekreacije, osnovno načelo pa velja, da je šport pomemben del vsakodnevnega življenja v sodobnih družbah, kamor po razvoju in napredku vsekakor sodi Evropska unija. Velik poudarek pri tem je financiranje športnih dejavnosti in pričakovanja na tem področju so zaradi vključitve v EU skupnost velika in deloma tudi upravičena.

Ena izmed bolj pomembnih povezav športa z drugimi dejavnostmi je šport v povezavi z dejavnostjo turizma. Dosedanja spoznanja o skupnem razvoja športa in turizma kažejo, da šport bogati turizem predvsem v smislu aktivnega oddiha, ki vedno bolj pridobiva na priljubljenosti in tukaj ima Slovenija še velike neizkoriščene potenciale. Sicer mala dežela z naravnim in raznolikim okoljem nam daje številne možnosti razvoja športa kot ene izmed oblik turizma.

Turistično najbolj razvite dežele v svetu bogatijo svojo turistično ponudbo z različnimi programi, vendar tako, da v kar največji meri zadovoljujejo potrebe, interese in želje gostov

Slovenija naj bi bila na mednarodnem turističnem trgu prepoznavna po taki športno-turistični ponudbi, v okviru katere bodo lahko domači in tuji gosti v vsakem letnem času preživeli športno dejaven oddih. Večji poudarek pa bi bilo potrebno dati na ponudbi jesenskega in pomladanskega turizma in ne le v bolj poudarjenem zimskem in poletnem času, kot je bilo v praksi do sedaj. Tukaj pa se lahko izkoristi naša prednost, če bomo sledili trendom drugod po svetu.