Orhideje

Kako zelo smo jih vzeli za obvezne rože v naših domovih. Res so kraljice naših lončnic. Neverjetno, kako dobro so se te tropske rožice privadile na naše okolje!

V naravnem okolju je znanih veliko različnih vrst. Najbolj razširjena rastišča so v hribovitih predelih Indije in na Filipinih. Za orhideje so značilni nenavadna oblika cveta, barve in odtenki cvetov, ki so živih barv in prepredeni s poudarjenimi žilicami. Nekatere sorte so dobile zaradi oblike cvetov tudi ime čeveljc. Vse vrste imajo trde, povoščene liste, zelo živo zelenih barv. Cvetna stebla so visoka in mesnata, cvetijo kar nekaj mesecev skupaj. Cvetoviso nanizani na steblu in so nenavadnih barvnih kombinacij. Zacvetijopozno jeseni ali na začetku zime, cvetijo do pozne pomladi. Vrtnarji so vzgojili že ogromno križancev in nekateri cvetijo tudi dvakrat v letu. Pri nas najlepše uspevajo v toplih rastlinjakih, ali na okenskihpolicah za šipo, kjer jih greje sonce. Zanje je najbolj ugodna temperatura od 15 do 18 stopinj Celzija. Zelo pazljivi moramo biti pri zalivanju. Orhideje so posajene v poseben substrat, ki je namenjen samo njim, ne prenesejo mokrote, ampak stalno vlažnost, ker lahko pride do gnitja korenin. Zato je najprimerneje, da jih zmerno zalivamo enkrat tedensko, ali po občutku. Zelo primerni so prozorni lončki, skozi katere lahko vidimo korenine. Substrat mora vsebovati drobno sesekljano lubje, ki naj bo pomešano s stiroporom in z ogljem. Dognojujemo čez celo leto z gnojilom za orhideje. Presadimo jih po cvetenju, vendar je to zelo zahtevno opravilo, saj moramo paziti, da ne poškodujemo korenin. Če imate orhidejo že nekaj sezon, jo je bolje zavreči in nadomestiti z novo. Zbirateljev te priljubljene lončnice je vse več, nekateri imajo radi zbirko vseh vrst, ki se dobijo v naših vrtnarskih centrih. Izbira je res izvrstna.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 9. oktober 2009 / 07:00

Kranjska čebela izvira iz Slovenije

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije: "Hrvaški čebelarji lahko gojijo kranjsko čebelo, vendar ob tem ne more biti dvoma, da je njeno izvorno območje Slovenija."

Objavljeno na isti dan


Jesenice / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Kratkočasje med počitnicami

Za šolarje in dijake so se včeraj začele zimske počitnice, ki jim jih bodo v številnih društvih in organizacijah popestrili z raznovrstnimi dejavnostmi.

Kranj / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Več opreme, višji prispevek

Občine komunalni prispevek obračunajo glede na opremljenost zemljišča. Če bi plačilo komunalnega prispevka določala država, bi bil ta zagotovo nižji. Najvišji je v občini Gorenja vas-Poljane, kjer je...

Prosti čas / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Za kakšen dan bi se vrnili na Kmetijo

Minulo soboto, na valentinovo, so se v gostilni Bencak v Medvodah srečali nekateri junaki zadnjega resničnostnega šova Kmetija.

Kultura / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Sprašujemo se, kam

V Hiši kulture Gorenjskega glasa predstavljen likovno literarni projekt Kam.

Kranj / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Prijateljska Hrvaška ter umni Slovenci

Obsežno pismo pod naslovom Prijateljska Hrvaška ter umni slovenski politiki nam je o odnosih Slovenije in Hrvaške napisal Radovan Hrast, avtor knjige Viharnik na razpotjih časa.