Računalnik in jaz: Evro je tu

Pred nami je še zadnji konec tedna, po katerem bo naš tolar nepreklicno odšel in bo le še lep spominek. Tudi pri nas je zavladal evro. Jaz imam z njim še kar nekaj težav. Še vedno namreč nimam občutka vrednosti, ko vidim znesek napisan v evrih. Pomagam si z evro kalkulatorjem, ki mi zneske preračunava v tolarje. Tako majhna naprava, pa zna biti tako zelo koristna. Mislim, da bom še kar nekaj časa cene pretvarjal v tolarje. A kot vsega, se bomo vsi navadili tudi tega in čez čas pozabili na tolar. Sicer pa so trgovci dolžni še do 1. julija 2007 dvojno označevati cene in izdajati račune z zneskom tudi v tolarjih. Tako bo tudi naše življenje lažje.

Poleg trgovcev, ki so z »zaokroževanjem« cen lepo zaslužili, so imela velik profit od evra tudi podjetja, ki se ukvarjajo s programiranjem. Kar predstavljate si, kaj vse je bilo potrebno prilagoditi in spremeniti. Vse računovodske in knjigovodske programe, blagajne, vse programe za izdajanje računov in druge finančne programe. Ogromno dela za podjetja, ki ponujajo tovrstne storitve. In seveda ogromen zaslužek. Vsekakor pa je investicija nujna, a vredna vsakega evra. Ročno obvladovanje takih sprememb in prilagoditev bi vsekakor privedla do zloma poslovanja. Računalnik je pri tem zelo dobrodošel in nujen pripomoček.

Država nam je vsem poklonila računalnike, evro kalkulatorje. S tem smo vsi, hote ali nehote, postali del informacijske družbe. Naprava je majhna in priročna. Njena cena je pod 250 tolarji oziroma približno 1 evro. Kako, da je tako poceni? V njej se skriva le mikročip, v katerem je zapisano menjalno razmerje med tolarjem in evrom. Vse ostalo je plastika, dodana je le še baterija za napajanje. Mikročip je tanka ploščica, ki prevaja električne signale. Signal potuje v mikročipu preko množice stikal, ki se odpirajo in zapirajo, kot da bi prižigali in ugašali luči. Vsak zapis na zaslonu evro kalkulatorja predstavlja določeno kombinacijo stikal. Prav tako in nič drugače delujejo pravi računalniki, le da je mikročipov več in so ti bolj zmogljivi.

V Sloveniji imamo okrog tisoč petsto bankomatov. Na vseh je bilo potrebno spremeniti nastavitve, da prikazujejo evre in omogočajo dvigovanje gotovine v evrih. Si predstavljate, kako bi bilo videti, če bi na vsakem bankomatu morali serviserji osebno izvesti popravke? Misija nemogoče. In prav v tem je prednost sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij in povezav. Vsi bankomati so povezani v omrežje in se nadzirajo iz enega centra v Sloveniji. Prav zato je bilo mogoče, da so programsko opremo spremenili na enem mestu in jo nato po omrežju razposlali na vse bankomate. Operacija je bila izvedena v zelo kratkem času. Podobno velja za vse POS terminale in računalnike v bankah. Tudi za njih so centralno spremenili programsko opremo in jo nato preko omrežja le razposlali naokrog.

Po pomoč pri privajanju na evro se lahko obrnete tudi na spletno stran http://ww.evro.si/. Tu najdete informacije o evru, o prehodu na evro, o preračunavanju in zaokroževanju. Zapisana je kopica uporabnih informacij, tako za posameznike kot tudi za podjetja.

Brez računalniške opreme bi bil prehod na evro zelo zahtevno in dolgotrajno dejanje. Tako pa je to nadzorovan proces, ki poteka samodejno. Kot bi pač zamenjali državo in živeli v nekem drugem svetu. Zdi se, da je bila prilagoditev vseh teh naprav še najmanjši zalogaj. Težje gre in bo šlo to v naših glavah. Teh ni moč naenkrat vseh preprogramirati na nov sistem. Prehod je postopen in težje ga je nadzirati. Veliko bolj zahtevno je delo in obvladovanje ljudi, kot pa je to mogoče delati z računalniki. Računalnik ima funkcije, ki smo mu jih vgradili, človek pa je zelo komplicirano in samosvoje postrojenje. Zato pa pravim, da so računalniki le naše orodje in so, v primerjavi z ljudmi, zelo enostavni.

Upam, da čez čas ne bomo spet priča prehodu na neko drugo denarno valuto. Ko se ukvarjamo z denarjem, nas to običajno precej drago stane. Pesem »Daj mi jurja«, pa bo potrebno vseeno prepesniti v »Daj mi 4,17 evra«.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 25. oktober 2013 / 12:30

Zlata gazela je Knauf Insulation

Škofja Loka – Podjetje Knauf Insulation je slovenska zlata gazela 2013, je v sredo razglasil časnik Dnevnik. Škofjeloški proizvajalec kamene in steklene volne je tako prvo gorenjsko podjet...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 8. september 2010 / 07:00

V Celju tudi dan Kranja

Danes se bo v Celju začel Mednarodni obrtni sejem, na njem pa se bo poleg kranjskih obrtnikov v četrtek predstavila tudi občina s ponudbo turizma, kulture in kulinarike.

Zanimivosti / sreda, 8. september 2010 / 07:00

Šola, kjer ocenjujejo tudi ples

Heleno Rozman iz Tržiča bomo težko popredalčkali, kaj točno počne v življenju.

Gorje / sreda, 8. september 2010 / 07:00

Ogrožene tudi gorenjske družine

"Zaradi nizkih pokojnin je ogroženih tudi veliko gorenjskih družin," je na srečanju gorenjskih upokojencev na Pokljuki dejal slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič.

Šport / sreda, 8. september 2010 / 07:00

Garmin Šenčur prevzel vodstvo

Konec tedna so bile odigrane tekme v drugi in tretji nogometni ligi Slovenije, ter v gorenjski ligi, zaradi reprezentančnih tekem pa je bil odmor v prvi nogometni ligi, v kateri ima Gorenjska dva pred...

Kamnik / sreda, 8. september 2010 / 07:00

Kamniška voda tudi za Mengšane

Gre za vrhunec sodelovanja obeh občin, sta bila ob podpisu pogodbe o preskrbi s pitno vodo iz vodovodnega sistema Kamnik zadovoljna župana občin Kamnik in Mengeš.