Gora, ki je ne pozabiš

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: GG Plus / petek, 12. januar 2007 / 05:00

V ponedeljek, 8. januarja, je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani svečana premiera filma Manaslu - Usodna gora Nejca Zaplotnika.

Dvorana v Cankarjevem domu je bila ob premieri filma Manaslu – Usodna gora Nejca Zaplotnika skoraj razprodana. Alpinisti, gorniki, planinci, ljubitelji divje gorske pokrajine in "nekoristnega sveta", so si prišli ogledat premiero drugega filma v seriji filmov o štirinajstih najvišjih vrhovih sveta. Prepričana sem, da je večina obiskovalcev z obiskom premiere prišla izkazat tudi spoštovanje do človeka, ki ga je neusmiljena moč narave na Manasluju odtrgala od družine, soplezalcev, prijateljev; izkazat spoštovanje do Nejca Zaplotnika, legende slovenskega alpinizma in gorniške literature. Za njegovo knjigo Pot bi lahko rekli, da je postala prava alpinistična Biblija.

Film nas popelje v zgodovino osvajanja te osme najvišje gore sveta (8156 metrov), ki se je v kronike himalaizma zapisala kot ena najbolj nevarnih in nepredvidljivih gora. Omenjeni osemtisočak se je tudi nam pokazal kot gora tragedije in zmagoslavja.

Vrh je bil prvič dosežen leta 1956, ko je Japonec Toshio Imanishi skupaj s šerpo Gyalzen Norbujem stopil nanj. Prvi Evropejec na vrhu je bil legendarni Reinhold Messner leta 1972. Vrh je dosegel po, do takrat, še nedotaknjeni južni steni – Tirolska smer. Vendar v noči sestopa je goro zajel vihar in izginila sta dva člana tirolske odprave Franz Jäger in Andi Schlick. Ogromen plaz, posledica viharja, pa je na severnih pobočjih terjal življenje petih članov korejske odprave in deset šerp. Gora, ki se v sanskrtu imenuje Manasa in pomeni Gora duha, je s tem dobila zlovešči sloves.

Prva slovenska alpinista, ki sta se srečala z Manaslujem, sta bila Nejc Zaplotnik in Viki Grošelj, ki sta se leta 1983 kot povabljena člana pridružila splitski odpravi, katere član je bil tudi Stipe Božić, ki si je goro že ogledal od blizu. Cilj odprave je bil preplezati spodnji del stene po Tirolski smeri, potem pa po jugovzhodnem grebenu naravnost na vrh. Odlično plezanje in vzdušje v ekipi je skalila tragična nesreča, ki je ni mogel nihče predvideti. Med taborom ena in dva se je tistega usodnega 24. aprila odlomil orjaški del visečega ledenika in ledeni plaz je pod seboj pokopal Splitčana Anteja Bućana in Kranjčana Nejca Zaplotnika. Njegovo truplo so našli in ga pokopali med gorami, ki jih je tako ljubil, pod steno gore, ki je prekinila njegovo življenje.

Naslednje leto se je Viki Grošelj skupaj s Stipetom Božićem, Alešem Kunaverjem in Edom Retljem vrnil pod Manaslu. Kljub temu da je šlo na začetku vse narobe, sta Viki in Stipe 4. maja 1984 stopila na vrh Manasluja. Vzpon je potekal v takrat še revolucionarnem alpskem slogu in le malo kdo je tedaj verjel v njihov uspeh.

Leta 1996 je Grošelj na Nejčev grob odpeljal njegovo ženo Mojco in njune sinove. To si je obljubil takrat, ko se je zgodila nesreča. V soavtorstvu z Željkom Kozincem in Jocem Žnidaršičem je takrat nastala knjiga Pot k očetu, zgodba o nenavadni slovenski družini in pretresljivi zvestobi očetovemu spominu. Kot je zapisano v knjigi: "Gore, ki tako zareže v človekovo notranjost, ne moreš pozabiti."

Skozi celoten film spremljamo Grošljevo doživljenje Manasluja, saj se je z goro srečal kar štirikrat. V filmu nastopi tudi Reinhold Messner s svojim pogledom na to kruto goro in s svojim pogledom na Nejca Zaplotnika, takrat najboljšega slovenskega himalajskega plezalca. Lani je v Nepalu tudi potekala svečana slovesnost ob 50. obletnici prvega pristopa na goro. V filmu so objavljeni tudi posnetki s prireditve, obenem pa se je lani pod Manaslujem še četrtič mudil Viki Grošelj, ki sta se mu je pridružila snemalec Anže Čokl in snemalna ekipa Športnega društva Freeapproved. Posneli so najnovejše kadre izpod tega krutega vrha v osrednji Himalaji. Film odlikujejo tudi posnetki prvega slovenskega vzpona na goro, ki jih je posnel Stipe Božić, zgodbe in avanture pogumnih alpinistov, trenutki sreče in žalosti.

Subjektivna nota v filmu je močno poudarjena, sploh v trenutkih, ko nam Nejčeva vdova Mojca Zaplotnik zaupa svoje doživljanje te grenke življenjske izkušnje.

Vikiju Grošlju je od ideje in scenarija pa do filma pomagala Televizija Slovenija, kjer bo le-ta tudi prvič predvajan, v torek, 6. februarja, ob 21. uri.

V prihodnosti naj bi posneli še preostale filme o vseh štirinajstih najvišjih vrhovih sveta. V letu 2005 je bil posnet Makalu – 30 let pozneje, ki govori o prvem slovenskem vzponu na osemtisočak. Na vseh štirinajstih osemtisočakih je plapolala tudi slovenska zastava. To je bilo veličastno dejanje, ki ga je potrebno prenesti na filmski trak in shraniti za zgodovino. Že danes se lahko veselimo naslednjega filma, ki nas bo s svojo zgodbo divje gorske lepote, mistične energije, entuziazma plezalcev in nečloveških naporov, popeljal v višave, ki so nam, običajnim ljudem, nedosegljive. Ali kot je zapisal Nejc Zaplotnik: "Kamor seže oko, povsod same gore. Drzne skalne ostrice, ledeniki, mogočna ledna pobočja najvišjih vrhov sveta ... Vse to je moje življenje."