Gremo vsako leto v Evropsko unijo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 9. januar 2007 / 05:00

... se sprašuje ekološki kmet in predsednik gorenjskega združenja ekoloških kmetov Štefan Dežman, ki ne more razumeti, da se pravila "igre" in s tem pogoji za gospodarjenje na kmetijah spreminjajo vsako leto.

Radovljica – »Ko smo se pripravljali na vstop v Evropsko unijo, smo ekološki kmetje razumeli, da so za prilagoditev slovenskega kmetijstva skupni kmetijski politiki Evropske unije potrebne številne spremembe. Zdaj smo že dobri dve leti in pol v uniji, a je za ekološko kmetovanje vsako leto toliko sprememb, kot da vsako leto na novo vstopamo v unijo,« pravi Štefan Dežman in dodaja, da so po vstopu v EU pričakovali evropskim predpisom, standardom in smernicam prilagojena »pravila igre«, ki se ne bodo spreminjala vsako leto. To se ni zgodilo, pri gospodarjenju občutijo spremembe glede zakupa zemljišč, izplačila subvencij, razpisnih pogojev, površin, za katere lahko uveljavljajo subvencije, … Moti jih tudi to, da so razpisi za pridobitev evropskih in državnih sredstev pisani »na kožo« predvsem velikim kmetijam. Male ekološke kmetije teh pogojev ne izpolnjujejo, združenje, ki je organizirano kot društvo, pa na razpisih ne more sodelovati. Čeprav je ministrica za kmetijstvo napovedala, da bo država do sredine leta izplačala vse lanske subvencije, ima Štefan Dežman odločbo, v kateri piše, da bodo vsa sredstva izplačana do konca leta 2008. Doslej so dobivali subvencije v tekočem letu oz. najkasneje do sredine naslednjega leta, pravi in poudarja, da so subvencije pomemben in hkrati tudi načrtovani dohodek kmetije.

V gorenjskem združenju ekoloških kmetov je trenutno 135 članov, bilo jih je že tudi okoli 150. Jih bo v prihodnje še celo manj? »Letos in prihodnje leto bo večini potekla petletna pogodba o vključitvi v ekološko kmetovanje, ki je eden od ukrepov Slovenskega kmetijsko okoljskega programa, a lahko se zgodi, da marsikdo zaradi nenehnega spreminjanja pogojev in drugih problemov ne bo podpisal nove pogodbe,« pravi Štefan Dežman in poudarja, da bo zelo težko uresničiti načrt, po katerem naj bi sedanji okrog 4-odstotni delež ekoloških kmetij in zemljišč v ekološki obdelavi do konca tega desetletja zvišali na deset odstotkov. »Povpraševanje po ekološko pridelani hrani narašča, a ekološki kmetje ne prevzemamo odgovornosti za to, če jo bodo našim potrošnikom morali ponujati tujci.«

Na Gorenjskem je po podatkih kranjskega kmetijsko gozdarskega zavoda v ekološko kmetovanje vključenih 121 kmetij. Večina prideluje ekološko hrano za lastne potrebe, organiziranega trženja, kot bi ga želeli kmetje, ni. Pri ekološki živinoreji so glavni problemi ureditev proste reje in izpustov za živino, pomanjkanje površin ter cene, ki so marsikje enake kot za pridelke iz konvencionalne pridelave.