Komentar: Zgodba o krompirčku

Zveza potrošnikov Slovenije je v okviru spremljanja cen ob uvajanju evra sestavila črno listo izdelkov in storitev, ki so se od lanskega februarja do novembra podražili za več kot deset odstotkov. Lista je izzvala različne reakcije. Potrošniki so jo sprejeli z odobravanjem, češ – prav je, da nekdo v tej državi konkretno pokaže na tiste, ki uvedbo evra izkoriščajo za neupravičene podražitve. In ni jih bilo malo, ki so menili, da bi potrošniška organizacija – v zaščito potrošnikov - morala takšno listo sestavljati in objavljati vseskozi, tudi potem, ko bo evrska mrzlica že pojenjala. Trgovci in drugi ponudniki, ki so se s svojimi izdelki in storitvami znašli na »sramotilnem stebru«, so hiteli sklicevati novinarske konference in pisati sporočila za javnost, da bi pojasnili resnične razloge za podražitev in dokazali, da za vse cenovne »skoke« le ni kriv evro. Vsaj za krompir oz. izdelke iz krompirja, ki so se znašli povsem na vrhu črne liste podražitev izdelkov, bi težko rekli, da imajo kaj skupnega z uvedbo evra. Zakaj? Lani je bila namreč slaba letina krompirja. Po sušnem letu 2003 je bila to v Sloveniji najslabša letina v zadnjih desetih letih, na Gorenjskem je bilo pri poznem krompirju od 40 do 50 odstotkov izpada pridelka, podobno slaba letina je bila tudi v Evropi. Ob skromni ponudbi so cene porasle, po podatkih državnega statističnega urada se je krompir v enem letu, to je med predlanskim in lanskim oktobrom, pri pridelovalcih podražil za enainpolkrat, dražja surovina je povzročila tudi višje maloprodajne cene izdelkov iz krompirja na trgovskih policah. Takšnih in podobnih zgodb pa je še nekaj, vsaj med živilskimi izdelki, ki niso izpostavljeni le primežu ponudbe in povpraševanja, ampak tudi naravnim zakonitostim. Če je obilna letina in je ponudba velika, so cene običajno nižje kot tedaj, ko je pridelka bolj malo … Ali morda kdo ve, kakšna bo letošnja letina?