Na dražbi delnice v nebo

Paradržavnima skladoma SOD in KAD je na dražbi za prodajo četrtinskega deleža Merkurja uspelo iztržiti skoraj 40-odstotno premijo.

Ljubljana – Poslovni dogodek zadnjih dni preteklega leta je bila vsekakor dražba 24,33-odstotnega deleža največjega slovenskega tehničnega trgovca - nakelske družbe Merkur, ki je postregel z razpletom, ki ga je malokdo pričakoval. V nasprotju z danes že zloglasno v zakulisju dogovorjeno prodajo lastninskega deleža največjega slovenskega živilskega trgovca – Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško, kjer prevzemne premije ni bilo, pa sta se paradržavna sklada Slovenska odškodninska družba (SOD) in Kapitalska družba (KAD) tokrat odločila za dražbo. Če si je pri prodaji Mercatorja politika vsaj v poslovnem smislu umazala roke (kot je znano, se s tem primerom ukvarja med drugimi tudi posebna parlamentarna preiskovalna komisija), pa je za četrtkovo dražbo in prodajo mogoče reči, da je bil cilj: iztržiti čim več, dosežen, transparentni pristop pa bogato poplačan.

Za skoraj 40 odstotkov več kot na borzi

Na dražbo sta se odzvala dva ponudnika: Mercator, d. d., in Engrotuš, d. o. o., pri čemer je bila izhodiščna cena za delnico Merkurja 51 tisoč tolarjev (ta cena je bila zelo blizu najvišji ceni Merkurjeve delnice, ki jo je dosegla na trgu Ljubljanske borze), na dražbi pa je zmagal Engrotuš, ki je ponudil največ, 71 tisoč tolarjev. Kot so sporočili iz KAD-a, je bila ta ponudba za kar 57 odstotkov višja od prvo ponujene ter za 39 odstotkov višja od izhodiščne – izklicne cena na dražbi. Skupno kupnino v višini 22,6 milijarde tolarjev oziroma 94,5 milijona evrov bo Engrotuš moral po sporočilu iz KAD-a poravnati v 15 dneh.

Dobro pripravljena in vodena dražba

Za tokratno prodajo državnega lastniškega deleža v družbi Merkur je mogoče reči, da sta paradržavna sklada napravila vse za zagotovitev enakopravnega položaja pri konkuriranju nakupnih interesentov in za maksimiranje prodajne vrednosti. Oba ponudnika sta bila vnaprej seznanjena s pravili poteka dražbe, ki jo je vodil neodvisni odvetnik Miha Martelanc, in vsi sodelujoči so bili s potekom zadovoljni. Tudi za sicer za nekatere sporno zahtevo, da morata ponudnika na dražbi predložiti garancije za svojo maksimalno ponudbo, se je izkazalo, da ni bila prava ovira. Časa za pripravo garancije je bilo namreč le tri dni (kar naj bi dalo prednost Mercatorju, ki je večja, kapitalsko močnejša družba), nekateri so sumili, da sta s tem ponudnika že pred dražbo prisiljena razkriti, do kod sta pripravljena licitirati.

V dobro upokojencem in denacionalizacijskim upravičencem

Presenetljiv zaključek dražbe za lastniški delež v Merkurju z visoko premijo je vsekakor v dobro upokojencem, za katerih kapital skrbi tudi KAD, ter za denacionalizacijske upravičence, ki jim odškodnine izplačuje SOD. KAD je za svoj 16,65-odstotni delež iztržil 15,5 milijarde tolarjev, pri tem pa prvi pokojninski sklad 331 milijonov tolarjev in kritni sklad 201 milijon tolarjev. SOD bo v svoj sklad za 7,1-odstotni delež Merkurja dobil 6,6 milijarde tolarjev.

V Merkuju z novim lastnikom zadovoljni

Da pri tako veliki spremembi lastništva – Engrotuš je postal največji posamezni lastnik Merkurja, ni šlo brez pogovorov o tem, kakšni so načrti v prihodnje, je seveda jasno, potrjuje pa jo tudi izjava predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža neposredno po dražbi. Povedal je, da so z izidom dražbe v upravi Merkurja zadovoljni, saj bodo v Engrotušu podprli začrtano razvojno strategijo Merkuja. Kaj to pomeni, bo pokazala prihodnost, znano pa je, da imata oba velika slovenska trgovca velike načrte po širjenju na Balkan. Ali se sedaj obeta kakšen skupni nastop in iskanje drugih skupnih sinergij, ali bo mora kapitalska povezava vplivala tudi na spremembe na domačem trgu, še ni znano. Našo prošnjo za dodatna pojasnila so v Merkurju, enako kot vsem drugim, zavrnili.