Slovenski medicinski center

Na Golniku bo v prihodnjih letih zrasel sodoben medicinsko tehnološki park.

Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, ki letos praznuje 15 let samostojnosti (prej so bili del Kliničnega centra Ljubljana), ima danes približno 450 zaposlenih, z 210 ležišči pa na leto oskrbijo približno sedem tisoč hospitaliziranih ter približno 40.000 ambulantnih bolnikov.

Prihodnost Bolnišnici Golnik ponuja vrsto izzivov, ki jim je skupno ime Medicinsko tehnološki park Golnik. »Pred seboj imamo biser, ki ga želimo razvijati in soustvarjati. Projekt je v nekaterih delih res vizionarski in presega vsebinske, strokovne in finančne zmožnosti bolnišnice, zato je za uspeh ključnega pomena pomoč in sodelovanje države, občine, razvojne agencije in vlagateljev,« pravi Vasja Rebec, pomočnik direktorja za upravno in poslovno področje in nadaljuje: »Smo vrhunska ustanova, vodilna na področju pulmologije, alergologije in tuberkuloze v Sloveniji ter prepoznavna tudi v Evropi in na Balkanu.« Zanimivo je, da sedaj Bolnišnica Golnik ustrezno in učinkovito izkorišča zgolj petino ozemlja, ki ga sicer upravlja na Golniku, saj upravljajo tudi samski dom, športna igrišča, grad in dokaj nenavadno, tudi vodovod in kanalizacijo za Krajevno skupnost Golnik.

Kako si predstavljajo razvoj medicinsko tehnološkega parka njihovi soustvarjalci iz Regionalne razvojne agencije Gorenjska, nam je povedal njen direktor Bogo Filipič: »To je teritorialno zaokroženo območje, v katerem bo potekala visoko specializirana in strokovna dejavnost, usmerjena na pulmološke in alergološke znanosti. Na tem območju se že nahaja specializirana klinika, poleg pa še dejavnosti, ki podpirajo razvoj zdravljenja, znanosti in zdravja s specializiranih področij diagnostike, daljinskega nadzora nad bolniki in s tem povezane komunikacijske opreme, raziskovalnih laboratorijev, novih načinov operativnih posegov, bolj učinkovitih metod zdravljenja, razvoj novih zdravil in pripomočkov za lajšanje tovrstnih bolezni in še veliko drugega.«

Zakaj medicinsko tehnološki park na Golniku?

Filipič: »Golnik je idealna lokacija zaradi svoje teritorialne zaokroženosti in lastniške strukture, saj je celoten kompleks v državni lasti, hkrati pa ima spoštovanja vredno tradicijo. Golnik je na klimatsko ugodni legi, kot tudi strateško zaradi bližine avtoceste in letališča. Ima nekaj neuporabljenih objektov, ki bi jih lahko vključili v oživitev kompleksa.«

Kako si v bolnišnici predstavljate tehnološko medicinski park?

Rebec: »Razvoj parka smo zastavili v desetih fazah. Prva je delna obnova Vurnikove stavbe z operacijsko sobo, kar naj bi bilo narejeno že letos. To bomo tudi sami financirali, v njej pa bodo vsaj v začetku operacije opravljali kirurgi najemniki. To je za nas strateškega pomena, saj želimo bolnikom nuditi celovito obravnavo na enem mestu, kar je na Golniku nekoč že bilo. Letos bomo prenovili konferenčno dvorano za pedagoške in kongresne namene, predvsem pa za namene visoke zdravstvene šole, ki bo tu izvajala svoj program. Upam, da bomo letos uspeli odprodati tudi samski dom, ki bi bil lahko primeren objekt za hotel. Prihodnje leto načrtujemo ureditev laboratorija in oddelka za tuberkulozo. Objekt Kolovrat bo namenjen poslovnim partnerjem, kjer bi lahko izvajali komplementaren program s čistimi projekti, brez obremenjevanja okolja. Med takšne partnerje štejemo visoko tehnološka podjetja z zdravstveno medicinskega področja in tudi ponudnike športnih in zdraviliških dejavnosti.«

Na koga še računate pri razvoju Golnika?

Filipič: »Na Golniku je veliko strokovnjakov, ki so hkrati predavatelji na medicinski fakulteti v Ljubljani, kar pomeni, da obstaja neposredna povezava tudi z izobraževalnim procesom. Prepričani smo, da lahko gorenjsko gospodarstvo odigra pomembno vlogo pri razvoju dopolnilnih dejavnosti, kot je na primer daljinski nadzor bolnikov z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije (Iskratel), park omogoča razvoj zdravstvenega turizma (Sava turizem), pričakujemo tudi farmacevtska podjetja z novimi zdravili in zdravstvenimi pripomočki. To območje se odpira tudi za nova domača in tuja vlaganja, posledično pa to pomeni odpiranje novih delovnih mest.«

Kakšne cilje ste si zastavili?

Filipič: »Ob ustreznem manageriranju projekta je ta povsem izvedljiv do leta 2013, kolikor tudi traja finančna perspektiva Evropske unije, kar pomeni, da bi v tem času oživili vse zapuščene objekte, jim dali vsebino in odprli nova delovna mesta. V tem času bi lahko razvili tudi opremo za daljinski nadzor, nekatera nova zdravila in metode zdravljena.«

Rebec: »Vse je odvisno od volje, znanja in končno od denarja. Z vidika bolnišnice lahko rečem, da je projekt razdeljen v deset faz, ki jih lahko še dodatno razčlenimo. Štiri moramo izpeljati, če želimo normalno delovati in slediti ključnim ciljem, za katere bomo najverjetneje tudi v prihodnje večino sredstev zagotovili sami, naslednje tri bomo izvedli, če bo stanje na zakonodajnem in drugih področjih ugodno, pri zadnjih treh pa je vse odvisno od vlaganj Evropske unije, države in zasebnikov. Naš osnovni namen je diagnostika, zdravljenje, poučevanje in razvoj.«

Kateri projekti bodo najhitreje in zanesljivo izvedeni?

Rebec: »Obnova Vurnikove stavbe s torakalno kirurgijo, ki bi brez zapletov morala biti izvedena v 2007, razvoj izobraževalne in kongresne dejavnosti je prav tako prioriteta v tem letu, obnovo objekta Infekcije načrtujemo v letu 2009, razvoj hotelske ponudbe je odvisen od uspešne odprodaje objekta samskega doma ter tudi od reševanja problematike vodovoda in kanalizacije. Zanesljivo se bomo lotili formiranja centra za tuberkulozo, kjer pričakujemo pomoč države, tehnološki park Kolovrat pa je poslovna priložnost za zasebna vlaganja.«

Koliko je projekt vreden, kakšno bo financiranje in v kateri fazi je?

Filipič: »Celoten projekt je težko oceniti, saj pričakujemo tudi zasebno financiranje, dosedanji načrti do leta 2013 pa naj bi bili vredni okoli 30 milijonov evrov. Financiranje pričakujemo iz lastnih sredstev, evropska sredstva in javno zasebno partnerstvo.«