Pihalni orkester gre čez mejo

Besedilo: Maja Logar
ponedeljek, 1. januar 2007 / 05:00

Pa smo dočakali! Obljubljeno, večkrat prestavljeno, predvsem pa težko pričakovano gostovanje.

Nanj smo se pripravljali skoraj eno leto in bili smo zelo zadovoljni, ko smo videli, da se nam je ves trud večkratno povrnil. V Nemčijo smo se odpravili v petek, 13. oktobra, ob tretji uri zjutraj izpred Doma krajanov v Šenčurju. Zelo smo bili veseli, ker so se nam, poleg članov orkestra in nekaterih boljših polovic, pridružili tudi Marija in Anton Čadež, ki sta poskrbela, da na poti nismo bili lačni, ter Zdravko Potočnik, brez katerega bi bilo celo gostovanje precej manj zabavno in manj razumljivo, saj nam je pomagal tudi kot prevajalec. Po desetih urah vožnje so nas gostitelji v Steinu sprejeli z Golico v izvedbi njihovega orkestra ter s prisrčno dobrodošlico s pogostitvijo in pozdravnim govorom. Potem je sledila nastanitev, osvežitev in priprava na koncert. Odpeljali smo se do cerkve sv. Bernarda, kjer smo imeli najprej vajo, ob 19. uri pa se je že začel koncert. Začel ga je domači orkester, uspešno nadaljevali mi, zaključili pa smo ga s skupnimi skladbami. Po koncertu je sledila večerja, ples in druženje s prijatelji, ki smo jih spoznali prejšnje leto, ko so člani njihovega orkestra gostovali pri nas.

Naslednji dan so nas čakali ogledi. Po kratki vožnji smo si najprej ogledali samostan Maulbronn, ki je od leta 1993 pod zaščito UNESCA, danes pa sta v njem muzej in šola. Potem smo se sprehodili po okoliškem parku, za konec pa še zapravljali v nakupovalnem središču bližnjega mesta. Dan se je končal z večerjo in plesom ob zaključku praznovanja 175. obletnice njihovega orkestra.

V nedeljo smo se po zajtrku odpravili na sprehod po Steinu, kjer smo si ogledali zanimivo mestno arhitekturo in izvedeli nekaj o njegovi zgodovini. Za konec smo jim na osrednjem trgu zaigrali še nekaj skladb, potem pa nas je čakalo le še kosilo. Ob koncu kosila so se gostitelji s solzami v očeh poslavljali od nas, vsak pa je dobil tudi darilo – unikatno stensko uro.

Na tem prvem gostovanju v kratki zgodovini Pihalnega orkestra občine Šenčur smo veliko lepega doživeli, se kaj novega naučili, predvsem pa ugotovili, da naših želja, talenta in ambicij ne omejujejo meje domače občine, ampak da lahko kjerkoli konkuriramo orkestrom s precej daljšo tradicijo.