Jure Žerjav ostaja nepoklicni župan

Za pomoč pri delu je imenoval dva podžupana, Antona Požarja in Blaža Knifica, ki sta ob sredah na voljo občanom.

Kranjskogorski župan Jure Žerjav se je odločil, da bo svojo župansko funkcijo še naprej opravljal nepoklicno. V pogovoru pojasnjuje, da mu bosta v pomoč pri delu dva podžupana, povprašali pa smo ga tudi o nekaterih aktualnih dogodkih v občini.

Izbrali ste dva podžupana, katera področja bosta pokrivala?

»Kot nepoklicni župan zagotovo potrebujem pomočnike pri svojem delu. Oba podžupana sta bila izbrana po tehtnem premisleku in prepričan sem, da bosta oba dobro opravljala svojo funkcijo. Eden je iz vrst LDS, Anton Požar, zadolžen pa bo za koordinacijo s krajevnimi skupnostmi. Je že zelo dolgo v lokalni politiki, je tudi vrsto let član sveta Krajevne skupnosti Rateče in zadeve dobro pozna. Drugi podžupan pa je Blaž Knific (SD), je mlad, novo ime v politiki, prva njegova zadolžitev pa je področje komunale in javne infrastrukture. Glede na njegovo izobrazbo menim, da bo to področje uspešno pokrival. Oba sta že začela z delom in moj prvi vtis je zelo dober. Novost pa je tudi ta, da bosta ob sredah v podžupanski pisarni na sedežu Občine na voljo občanom.«

Tudi občinski svet je začel z delom, prva redna seja je za vami, kako ocenjujete delo?

»Moram reči, da se vidi, da je kar enajst novih svetnikov in da jih je iz prejšnjega mandata ostalo le pet. Druga pomembna sprememba je večje število žensk, kar daje občinskemu svetu večjo kvaliteto. Že na prvi seji se je pokazalo, da želijo svetniki delovati po poslovniku, kar bo precej olajšalo tudi delo samega sveta. Napake iz prejšnjega mandata, da smo včasih razprave vlekli precej predolgo, se tudi sam zavedam. Zato sem bil pripombe, da se upošteva poslovnik glede časovne omejenosti razprav, priglaševanja k besedi, dolžine sej in podobno zelo vesel. Zadovoljen sem, da so svetniki na prvi seji pokazali visoko stopnjo kooperativnosti in da smo tudi na neformalnem nivoju nadaljevali druženje, kar lahko vodi v dobro sodelovanje tudi v prihodnje.«

Ali občani lahko pričakujejo neposredne prenose sej?

»V predlogu proračuna, ki bo obravnavan na naslednji seji 31. januarja, so že predvidena sredstva za neposredne prenose sej in po sprejemu proračuna lahko pričakujemo, da bomo seje neposredno prenašali po televiziji.«

Občina je še brez proračuna, v prvem branju naj bi ga obravnavali šele konec meseca, to je kar nekoliko pozno …

»V letu lokalnih volitev je župan po statutu dolžan predložiti proračun v obravnavo v treh mesecih po izvolitvi. Tako smo še vedno znotraj tega z zakonom določenega roka. Dobro za občino seveda je, če je proračun za naslednje leto sprejet v tekočem letu, a v letu lokalnih volitev je to zelo težko, nenazadnje se je spremenil zakon o financiranju občin in izračune zneskov glavarine smo dobili šele zadnji delovni dan v decembru. Pred temi izračuni so bile interpretacije zelo različne, do tega, da celo nekaj izgubljamo, a sedanji izračuni kažejo, da smo celo nekaj na boljšem in da bo iz naslova glavarine občina dobila več denarja, kot ga je prej zbrala z dohodnino.«

Koliko denarja bo torej letos na voljo in katere bodo največje naložbe?

»Prihodkov bo približno 6,8 milijona evrov, odhodki pa bodo nekaj večji, ker bodo vključevali presežek sredstev iz preteklega leta. Glavni projekti bodo gradnja telovadnice pri osnovni šoli v Mojstrani, celotna naložba je ocenjena na 1,5 milijona evrov, v letu 2007 pa iz proračuna zagotavljamo 900 tisoč evrov. Za obnovo vrtca v Ratečah in gradnjo dveh neprofitnih stanovanj bomo namenili 180 tisoč evrov, za krajevni dom Rute je predvidenih 200 tisoč evrov. Ena večjih naložb je tudi komunalna baza Tabre, občina bo za gradnjo v proračunu za leto 2007 namenila 500 tisoč evrov. Za obnovo cest je predvidenih 400 tisoč evrov, za vodovode 100 tisoč evrov, 130 tisoč evrov za gasilski avto v Kranjski Gori. Investicije v šport bodo znašale 160 tisoč evrov, med drugim bomo sofinancirali gradnjo nogometnega igrišča Ruteč, zasneževanje na poligonu v Podkorenu, prenovo športnega igrišča v Podkorenu, prestavitev teniškega šotora in tako naprej … Če bodo v projektu gradnje Slovenskega planinskega muzeja uspeli na mednarodnem razpisu, bomo iz proračuna zagotovili 300 tisoč evrov tudi za ta projekt. Proračun je sestavljen tako, da upošteva predloge krajevnih skupnosti, zlasti glede obnove cest, v njem pa so zajete tudi vse glavne investicije iz razvojnih programov.«

Kdaj pričakujete, da bo proračun sprejet?

»Pričakujem, da bo na seji 31. januarja potrjen v prvi obravnavi, in načrtujem, da ga bomo skozi drugo branje spravili še pred zimskimi počitnicami, torej sredi februarja, kar pa je že skrajni rok za sprejem.«

Ena od letošnjih pridobitev je še en zobozdravnik v Mojstrani, kako pa je z zahtevo po tretjem zdravniku v Kranjski Gori in dežurni službi?

»Prostore zobne ambulante v Mojstrani smo lani uredili in kot je bilo obljubljeno, je z novim letom začela delati zobozdravnica, ki je del javne mreže. To je za dvig standarda storitev velik korak naprej. Tudi tretji zdravnik v Kranjski Gori je obljubljen, ker pa zdravnikov manjka, na lanski razpis nismo dobili nobene prijave. Smo pa pripravljeni zagotoviti tudi stanovanje, tako da bi novi zdravnik lahko takoj začel z delom. Kar zadeva dežurno službo, njen sedež zaenkrat ostaja na Jesenicah.«

Še vprašanje glede Planice – kljub drugačnim napovedim se težave in spori nadaljujejo, Športno društvo Planica je takoj po novem letu celo zaostrilo spor s Smučarsko zvezo Slovenije.

»Problemi na relaciji Športno društvo Planica in Smučarska zveza Slovenije ostajajo nerešeni. Za nameček športno društvo toži tudi Občino Kranjska Gora zaradi pridobitve lastninske pravice na objektih v skladu s 64. členom zakona o športu. Zaradi te tožbe sem tudi izstopil iz športnega društva, ker sem kot župan v vlogi zakonitega zastopnika tožene stranke. Po interpretaciji pravnikov je sklep o prenosu objektov na športno društvo, ki ga je v predprejšnjem mandatu sprejel občinski svet, neizvršljiv. Zato do prenosa objektov s strani Občine Kranjska Gora na Športno društvo Planica ne bo prišlo. Sicer pa vsi projekti glede ureditve Nordijskega centra Planica s strani države potekajo naprej.«

Pa vendarle – ali omenjeni spori lahko ogrozijo finale v Planici zadnji vikend v marcu?

»Menim, da finale lahko ogrozijo. Žal se iz leta v leto ponavlja ista zgodba. Ko je čas za dogovore, ni prave volje za to, potem pa se tekmovanje vedno mora izvesti v izrednih razmerah. V dobro Planice bosta Športno društvo Planica in Smučarska zveza Slovenije morala spor rešiti. Zavedati se namreč moramo, da pri tem ne gre le za vprašanje, ali finale marca bo ali ne, ampak je od razrešitve spora odvisen tudi bodoči razvoj Planice.«