Naloži les, prižgi in pozabi - deluje sam ...
Tehnološki razvoj je nezadržen, sodobne kurilne naprave na lesno biomaso so že enakovredne napravam na kurilno olje ali plin. Investicija je draga, obratovanje pa cenejše.
V zadnjih letih se je cena surove nafte in s tem njenih derivatov zelo podražila. Dosegla je rekordno ceno 75 ameriških dolarjev za sodček, to je za 1 barrel ali za 42 galon. V naši merski enoti je to 158,97 litra. Svetovne cene so se malo umirile, tako da je bila domača cena kurilnega olja v mesecu decembru 138,00 SIT/liter. Zato se mnogi občani v Zgornjesavski dolini odločajo za drva – trdno gorivo. Narava je ta del Slovenije bogato obdarila z gozdovi in lesno biomaso. Za lastnike gozdov in za narodno gospodarstvo je ta odločitev zelo gospodarna in cenena. Najmanjše udobje pri kurjenju je z lesnimi poleni. Lesni sekanci so že veliko bolj udobni, kurilne naprave pa avtomatizirane. Peleti pa so najvišja stopnja udobja. Ogrevanje je popolnoma avtomatizirano in enakovredno kurilnemu olju ali plinu.
V Sloveniji je v obratovanju še veliko starejših kotlov na trdna goriva (drva, lesne odpadke, premog in lesne brikete), ki so prirejeni tudi na kurjenje s kurilnim oljem. Žal zmorejo le manjši izkoristek, ker niso konstruirani za to gorivo. Ker so ceneni in enostavni za kurjenje, jih še vedno vgrajujejo. V vseh lahko kurimo biomaso, vendar z različnim energijskim izkoristkom. Pri kurjenju na polena je zelo pomembno, kako pripravimo drva. Polena morajo biti razžagana na pravilno dolžino, da gredo v peč – zalogovnik. Polena morajo biti razcepljena. Cepanice naj ne presegajo premera okoli 15 centimetrov. Pri pripravi polen je važna njihova maksimalna dolžina, ki gre v kotel - zalogovnik. V večini kotlov kurimo lahko polena dolžine 50 centimetrov. V kotel večje moči pa zalagamo polena dolžine 100 ali celo 120 centimetrov.
Vse bolj pogosti pa tudi pri nas postajajo sodobni avtomatsko delujoči kotli za lesno biomaso. Kotli z avtomatskim dodajanjem lesne biomase v kurišče so lahko na lesne sekance ali na lesne pelete. To so najbolj izpopolnjeni kotli za ogrevanje z lesno biomaso. Ti so tako tehnično izpopolnjeni, da se lahko že primerjajo s kotli na olje / plin, tako po udobju, kot tudi po posluževanju. Saj nudijo popoln komfort. Ni zaman geslo naloži les – prižgi in pozabi – deluje sam. Pri teh dveh sistemih se gorivo – sekanci ali peleti iz zalogovnika dodajajo s polnilno napravo preko sistema, ki prepreči povratni vžig plamena. Dodajanje goriva je natančno reglirano, glede na trenutne potrebe toplotne energije. Sekance ali pelete skladiščimo v večjih zalogovnikih, dozirna naprava pa jih transportira v kotel.
Lesni sekanci se v Sloveniji bolj uporabljajo kot pelete, ker jih je lažje pripraviti. Sekanci so zdrobljen les dolžine 5 do 50 milimetrov v smeri vlaken. Izdelani so lahko iz celih dreves z vejami, vrhovi in iz drugih ostankov pri drvarjenju. Poznamo pa tudi žagarske sekance iz ostankov lesa pri žaganju. Pri sekancih pazimo, da nimajo primesi kamenja, zemlje itd. Priprava za sekance je lahko traktorski priključek, kolutni drobilec, bobnasti in vijačni sekalniki.
Medtem ko kotle na polena vžigamo ročno, kotle na sekance in peleta lahko avtomatsko, saj je vgrajena avtomatska vžigalna naprava.
Tehnološki razvoj je nezadržen, sodobne kurilne naprave na lesno biomaso so že enakovredne napravam na kurilno olje ali plin. Investicija je draga, obratovanje pa cenejše. Razvoj sodobnih kurilnih naprav je neustavljiv prav tako kot izkoristek, ki je že več kot 90-odstoten. Naprave na lesno biomaso ne onesnažujejo okolja, saj ni toplogrednih plinov. Izpust CO2 je v ravnotežju z potrebo pri rasti in je nevtralen.
In nenazadnje - evropska direktiva priporoča in zahteva večji delež obnovljivih virov energije, med katerega sodi lesna biomasa.
Brezplačne informacije in nasvete dobite v Energetsko svetovalni pisarni Jesenice, Titova c. 7. Uradne ure so v torek in četrtek od 15. do 18. uri. Ob vsakem času deluje avtomatski telefonski odzivnik – telefonska številka 04/586 39 87.
(Povzeto iz daljšega prispevka energetskega svetovalca Avrelija Ravnika)