Enajsti minister je dal zeleno luč

Besedilo: Suzana P. Kovačič
ponedeljek, 1. januar 2007 / 05:00

"Izgradnja nove stavbe Ekonomske gimnazije za cel naš zavod pomeni vzpostavitev standarda, ki so ga generacije na drugih šolah uživale že leta," je povedala Marija Simčič.

Temeljni kamen za novo stavbo Ekonomske gimnazije so položili 14. decembra leta 2005, mesec dni pred visokim jubilejem Ekonomske šole Kranj. Stavbo so zgradili hitro, v dobrem letu dni, tako bodo dijaki in profesorji Ekonomske gimnazije začeli s poukom v novih prostorih že po zimskih počitnicah. Ideja o novi šoli ni nova, le posluha oziroma finančnih sredstev za ta projekt doslej ni bilo. Pogovarjali smo se z Marijo Simčič, direktorico Javnega zavoda Ekonomska šola Kranj, ki razmere dobro pozna, saj je na šoli učila že matematiko, četrt stoletja pa vodi to šolsko ustanovo.

Koliko let ste si prizadevali za novo šolo?

»Že pred 60 leti, ko so ustanovili Nižjo gospodarsko šolo, predhodnico Ekonomske šole, so rekli, da je lokacija na Tomšičevi ulici sredi Kranja le začasna. Pouk je potekal v dveh izmenah v skrajno neprimernih prostorih, saj so bile učilnice podprte kar s tramovi. Spomnim se, da smo matematiko poučevali tudi v prostorih Društva upokojencev Kranj in lahko si zamislite, kako je potekala učna ura, medtem ko se je v sosednjem prostoru razlegala pesem. Leta 1974 je bil sprejet poseben sklep, da se za potrebe Ekonomske šole zgradi nova stavba na Zlatem polju, šola pa se začasno preseli v prostore na Komenskega 4. Semkaj smo se res preselili, z realizacijo nove šole pa ni bilo nič, navkljub ogromnemu vpisu na našo šolo. Še vedno smo poučevali na dve izmeni, nekaj dodatnih prostorov smo dobili še na Osnovni šoli Simona Jenka, kasneje smo del programa prenesli tudi v prostore nekdanje Srednje tekstilne in obutvene šole.«

Potrkati ste morali na vrata enajstih ministrov, preden so uslišali vašo prošnjo ...

»Zares prava prizadevanja za novo šolo, ki jih lahko podkrepimo z dokumenti, sežejo v leto 1982. Kar nekaj ministrov za področje šolstva se je zamenjalo v tem času in če bi rekla, da je minister tista odgovorna oseba, ki dokončno da zeleno luč za gradnjo v času mandata, smo v četrt stoletja potrkali na vrata enajstih ministrov. Sedanji minister dr. Milan Zver je dal zeleno luč.«

Se vam je odvalil kamen od srca?

»V tem trenutku lahko rečem, da sem precej utrujena. Žal mi je, da nismo uspeli v tem, da bi na novo lokacijo preselili cel Javni zavod Ekonomska šola z vsemi programi, ki jih izvajamo. Treba je upoštevati dodatna dejstva, da je dijakov manj, srednješolskega prostora pa je kar nekaj in v danem trenutku je bila ta rešitev racionalna in jo kot tako sprejemamo. Izgradnja te stavbe za cel naš zavod pa pomeni samo vzpostavitev standarda, ki so ga generacije na drugih šolah uživale že leta. Za nas praktično pomeni samo to, da ima dijak sedež v svoji učilnici, da ima možnost toplega obroka, da ima normalne pogoje za vadbo pri pouku športne vzgoje.«

Imate v načrtu tudi prenovo stare stavbe na Cesti Staneta Žagarja, v kateri izvajate program Srednje poklicne in strokovne šole?

»V nove prostore se seli program strokovne gimnazije, program Srednje strokovne in poklicne šole pa ostaja enoten na lokaciji Ceste Staneta Žagarja 33. Za oba programa pa se bistveno izboljšujejo pogoji dela, prehajamo na enoizmenski pouk s podaljšanimi urami v popoldanskem času. Pred nami je že nova naloga, saj je treba staro stavbo na Cesti Staneta Žagarja 33 temeljito preurediti. Preureditev zajema tri področja: posodobitev telovadnice, ureditev razdelilne kuhinje, knjižnice in garderob. Šolo je potrebno izolirati in zatem razmišljati o klimi. Dela je torej še dovolj.«