Štefan, državni in ljudski praznik

Včeraj, na god prvega krščanskega mučenca Štefana, je bil praznik samostojnosti in dan, ko so v številnih krajih blagoslovili konje, sol in vodo.

Kranj – Spomin na prvega mučenca Štefana, ki so ga okrog leta 33 do smrti kamenjali pri Damaščanskih vratih v Jeruzalemu, je med Slovenci spoštovan praznik. Po tradiciji je »drugi Božič«, ko se ljudje obiskujejo in voščijo praznike, na njegov dan pa v številnih slovenskih krajih obudijo tradicijo blagoslavljanja konj, vode in soli, v nekaterih cerkvah pa na ta dan še nosijo okrog oltarja lesene konjiče. Sveti Štefan je zavetnik konj in poklicev, ki imajo opravka s konji, ter sodarjev, zidarjev, kamnosekov, tkalcev in tesarjev. Na praznik mučenca Štefana se ljudje tudi priporočajo za dobro letino. O njegovem junaštvu in mučeništvu je pisal evangelist Luka v Apostolskih delih.

Od osamosvojitve naprej je na god sv. Štefana tudi državni praznik samostojnosti in enotnosti. 26. decembra 1990 je takratna republiška skupščina objavila, da je na referendumu 23. decembra velika večina državljank in državljanov Slovenije glasovala za samostojno Slovenijo.