Od tolarja k evru: Vsi še ne vedo, kdaj bo Slovenija uvedla evro

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 27. december 2006 / 05:00

Agencija Ninamedia je po naročilu Banke Slovenije na vzorcu tisoč naključno izbranih ljudi izvedla med 11. in 13. decembrom tretjo anketo o odnosu državljanov do uvedbe evra v Sloveniji, pri tem pa jim je zastavila enaka vprašanja kot pri junijski in septembrski raziskavi. In kaj je pokazala anketa? Velika večina ima glede uvedbe evra dovolj informacij, k boljši obveščenosti so prispevale predvsem zloženke. Delež tistih, ki vedo za datum uvedbe evra, se je v primerjavi s prvo in drugo anketo zvišal, a še vedno približno šest odstotkov vprašanih ne ve, kdaj bo Slovenija uvedla evro. Največ vprašanih si želi dodatnih informacij o ukrepih proti neupravičenim podražitvam, o pravilih zaokroževanja in o zaščitnih elementih. Dobra desetina vprašanih ni znala navesti nobenega zaščitnega elementa evro bankovcev, ostali pa so največ navajali varnostno nit, vodni žig in hologram. Slaba četrtina je izjavila, da ne vedo, koliko časa bo v bankah in hranilnicah možna brezplačna menjava tolarjev v evre. Dobra tretjina je navedla, da bo to mogoče en mesec, petina je pravilno navedla dva meseca, 15 odstotkov je prepričana, da bo to trajalo tri mesece. Največ vprašanih ob uvedbi evra skrbi morebitni dvig cen, sledijo nepravilno zaokroževanje, manjša kupna moč ter težave pri preračunavanju. Evro bankovce in kovance pozna več kot osem desetin anketirancev, približno toliko jih je tudi že uporabljalo. Pri naštevanju evro bankovcev različnih vrednosti so najpogosteje navedli bankovec za sto evrov, najbolj redko pa bankovec za dvesto evrov. Pri večini vprašanih se odnos do kovancev (drobiža) ne bo spremenil. Dobri dve petini vprašanih jih doslej ni uporabljalo, po uvedbi evra pa jih bodo. Med skupinami prebivalstva, ki najmanj vedo o uvajanju evra, so starejši, manj izobraženi in ljudje s podeželja.