Čari božičnega Dunaja

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 22. december 2006 / 05:00

Božični sejmi z dišečimi kuhanimi vini, punči, pečenim kostanjem in krompirjem, s koncerti in razkošno okrašenimi parki in ulicami vabijo na Dunaj vsako leto na tisoče turistov.

Avstrijci so mojstri, da iz svojih znamenitih mest in slavnih osebnosti na enostaven način naredijo donosen posel. V Salzburgu se turisti gnetejo predvsem zaradi Mozarta, že tradicionalno dobro obiskano avstrijsko glavno mesto Dunaj pa je odkrilo svojo priložnost v prazničnih adventnih dneh pred Božičem in Novim letom. Dobremu poldrugemu milijonu domačinov se zadnja leta decembra pridruži med dvesto in tristo tisoč turistov iz drugih delov Avstrije in sosednjih držav, predvsem iz Nemčije, Slovaške, Češke, Madžarske in Slovenije, na parkiriščih pa so pogosto tudi avtobusi s Hrvaškega. V mestu vlada zlasti ob petkih, sobotah in nedeljah nepopisna gneča: na obeh notranjih cestnih »ringih«, na posebej pripravljenih parkiriščih, na katerih skrbijo za red policisti in civilni redarji, in po trgih ter parkih pred najbolj znamenitimi poslopji, iz katerih je tudi Slovencem nad 600 let vladala habsburška monarhija.

Dunajska gledališča in opera organizirajo decembra dodatne predstave in koncerte, na katere vabijo tudi osebno na ulici. Po mestu vozi »božični tramvaj« z Božičkom za krmilom. Za slavnostne priložnosti ga je mogoče najeti in se peljati po prazničnem Dunaju. Pred muzeji na trgu Marije Terezije, dvorcem Belvedere, cesarsko in sedaj predsedniško rezidenco Hofburg in poletno rezidenco Habsburžanov Schönbrunn, grajeno v letih 1692 – 1713, so vrste. V Schönbrunnu imajo organizirano vodenje v petih jezikih. Žal med njimi ni slovenščine, čeprav so obiskovalci iz sosednje Slovenije zelo pogosti in je bila naša dežela dolgo del habsburške oziroma avstro-ogrske monarhije. Slovenske potovalne agencije vodenje v slovenščini že nekaj let neuspešno zahtevajo od upravljavca dvorca.

Posebnost adventnega Dunaja so božične vasi. Najbolj znane so postavili na trgu Marije Terezije v bližini Hofburga, v parku pred mestno hišo in pred Schönbrunnom. Stojnice so enotno, vendar preprosto grajene. Na njih prodajajo vse mogoče: okraske, figure in figurice vseh vrst, jaslice, nakit, igrače, prte in druge drobne, za oči mikavne predmete. Kmetje ponujajo domače izdelke: pijače, sire, preste, kruh, pecivo, mesne izdelke. Gneča med stojnicami je nepopisna. Posebnost božičnih vasi je prodaja kuhanega vina (Gluehwein), alkoholnih in brezalkoholnih punčev, pečenega kostanja oziroma maronov, ocvrtega krompirja in klobas. Vrček kuhanega vina stane okrog pet evrov, od katerih sta dva kavcija. Če vrček obdržiš za spomin, ostane kavcija prodajalcu, sicer jo vrnejo. Peka kostanja je dunajska posebnost. Patent je uvedla že Marija Terezija, prvi peki pa naj bi bili Slovenci iz doline ob Kolpi. Merica osmih kostanjev stane 1,80 evra, porcija pečenega krompirja pa od 1,50 do 2,50 evra. Obisku prazničnega Dunaja bi nekaj manjkalo brez nočnega sprehoda po razkošno okrašenem in razsvetljenem Grabnu. Tako se imenuje ulica, ki poteka po nekdanjem jarku. Danes je Graben s kužnim znamenjem pomembna znamenitost Dunaja. Srečanje z adventnim mestom se običajno konča z ogledom Štefanove katedrale, Petrove in Mihaelove cerkve, v kateri so začeli prepevati Dunajski dečki, in družinskega hotela ter kavarne Sacher. Sacherji so pred dobrimi 200 leti »izumili« znamenito torto »sacher«. Recept zanjo je strogo varovana družinska skrivnost. Sicer pa se Sacherjeva kava v kavarni hotela, v kateri je treba čakati na sedež, in torte prodajajo za med. Tudi kot spominek. Za srednje veliko in v leseni škatli varno shranjen kos torte je treba plačati 26 evrov! Tak je pač Dunaj, ki se zaveda, kaj je bil in kaj je še vedno!