Jaslice - tradicija, ki oplemeniti praznični čas

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / petek, 22. december 2006 / 05:00

Jaslice so se na slovenskem podeželju udomačile šele v 19. stoletju, najstarejše jaslično izročilo pa sega prav na Gorenjsko.

Božič, najbolj veseli krščanski praznik, je rimskokatoliška cerkev uvedla kot spomin na Kristusovo rojstvo, in čeprav si strokovnjaki še danes niso enotni, kdaj naj bi bil Jezus zares rojen, ga verniki že od samega začetka praznujejo 25. decembra, na dan, ko so naši predniki praznovali praznik znova prebujajočega se sonca. Na slovenskih tleh se je božič začel uveljavljati v 4. stoletju, a s pisano okrašeno jelko, jaslicami, radodarnim Božičkom, novoletnimi voščilnicami, darili in podobnimi elementi, brez katerih si praznika in celotnega decembra danes ne znamo več predstavljati, pa na začetku božič ni imel prav veliko skupnega. Celo jaslice, ki so jih v cerkvah začeli postavljati zato, da bi preprostim ljudem približali predstave o Kristusovem rojstvu, so med večinskim slovenskim prebivalstvom razmeroma mlad pojav.

Likovno upodabljanje svetega večera sicer sega že v obdobje starega krščanstva. Tudi na naših tleh najdemo nekaj zelo starih podob Kristusovega rojstva, na primer na samostanskem pečatu nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz 13. stoletja in na gotskih freskah od leta 1300 naprej. A preprostim ljudem globoko razmišljanje o bistvu božiča ni bilo blizu, zato se je cerkev odločila svojim vernikom Kristusovo rojstvo še bolj približati približati s plastično upodobitvijo, z različnimi otipljivimi figurami, ki so preprostim vernikom pomagale, da so se lažje vživeli v bistvo božiča. Sveto pismo namreč govori, da sta se Jožef in visoko noseča Marija odpravila v Betlehem, ker pa nista dobila prenočišča, sta se zatekla v hlev. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje nista imela. A jaslice so se uvajale zelo postopoma. Prva znana upodobitev jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu v Italiji božič obhajal v votlini nad vasjo in pripravil nekakšne žive jaslice. Največje delo na tem področju so že sredi 16. stoletja opravili jezuiti, ki so jaslice postavljali v svojih cerkvah, slabo stoletje za tem tudi na slovenskih tleh. V 17. stoletju, so bile vernikom na ogled tudi v drugih cerkvah, nato so jih za svoje vzeli plemiči, kmalu za njimi pa so svoje hišne jaslice začeli postavljati tudi bogati meščani. Podatki o tem, kdaj so jaslice prišle v kmečke domove, niso zanesljivi, najverjetneje pa jih pred 19. stoletjem kmetje na slovenskem podeželju niso postavljali.

Jaslice so večinoma izdelovale redovnice, a vse od takrat, ko so jih za svoje vzeli preprosti ljudje, se v njih kaže tudi neizmerna raznolikost ljudske umetnosti. Glavni element jaslic je Jezuščkov kipec v jaslih, poleg njega pa še sveta družina in trije kralji, pa hlevček, pastirji in ovčice. Vse v poljubni velikosti in navadno okrašeno z mahom. Temu so ljudje začeli dodajati še številne druge elemente in jasli nemalokrat prikazujejo kar celo vas in pokrajino v malem. Figurice so verniki najpogosteje izrezovali iz lesa, pri čemer so s svojo spretnostjo in domišljijo na račun prihajali vaški rezbarji. Zelo stare so tudi jaslice iz papirja, pogosto pobarvane in oblepljene s koščki blaga, ki so predstavljali oblačila. Poznamo tudi jaslice iz voščenih figuric, iz žgane gline, ličkanja in slanega testa ter nekaterih drugih naravnih materialov. Jaslično izročilo je pri najstarejše prav na Gorenjskem, do koder je velik vpliv segal s Tirolske. Slovenske jaslice 19. stoletja so bile navadno kotne, nameščene na trioglato desko v bohkov kot, ki je bil že med letom najbolj sveti del kmečke hiše. Ko so figurice iz naravnih materialov zamenjale plastične podobe, se je spremenil tudi tip jaslic. Le-te so postale namizne, vse večji pomen pa je poleg osnovnih elementov začela dobivati sama pokrajina. V cerkvah so sicer vseskozi prevladovale odrske jaslice s poslikavami in iz desk izžaganimi figurami, v meščanskih domovih pa omarične jaslice.

Najrazličnejše jaslice si vsako leto lahko ogledate v muzeju jaslic na Brezjah, letos pa so zanimivo razstavo z naslovom Z jaslicami v božični čas v sodelovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije pripravili tudi v Slovenskem etnografskem muzeju. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot šestdeset različnih jaslic iz vse Slovenije, ki so jih iz različnih materialov od 2. polovice 20. stoletja naprej ustvarili različni slovenski umetniki.

Jaslice danes s svojimi postavitvami in pestrimi uprizoritvami ostajajo ena najbolj privlačnih prazničnih tem na najširše množice ljudi. Postavljajo jih ne le po cerkvah in domovih, temveč tudi na javnih prostorih, na vse bolj pogostih in dobro obiskanih razstavah, vse bolj priljubljene pa so tudi žive jaslice, ki jih organizirajo različne skupine – od gledaliških zasedb so skavtov. Skoraj vsak kraj ima danes tudi svojega umetnika, ki se jaslicam posveča večji del leta. Takšne jaslice postajajo s svojimi več kvadratnimi metri površine prave lokalne turistične zanimivosti s postavitvijo, v kateri ne manjka tekoče vode ter premikajočih se figur. Jaslic danes sicer ne postavljamo več v bohkove kote, temveč najpogosteje pod novoletno jelko, a kljub vse bolj prodirajočemu ameriškemu načinu praznovanja ostajajo nepogrešljiv in tradicionalen del božiča.