Najslabše je, če zakona ni

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / torek, 19. december 2006 / 05:00

Na dnevnem redu zadnjega letošnjega zasedanja državnega zbora je bil predviden tudi zakon o verski svobodi.

Ljubljana - Vlada je zakon poslala v parlamentarni postopek februarja letos, prestal je dve obravnavi, čaka ga še tretja z glasovanjem. Opozicija, ki je pripravila tudi svoj predlog zakona (po njegovem avtorju znan kot Guličev zakon), vladnemu očita, da daje prednost Rimskokatoliški cerkvi in da so druge verske skupnosti v primerjavi z njo v neenakopravnem položaju. Ob zadnji obravnavi predloga zakona so poslanci opozicijskih strank zapustili razpravno dvorano.

Na letošnjem sprejemu za predstavnike verskih skupnosti, ki ga je za verske skupnosti, registrirane v Sloveniji, organiziral Urad za verske skupnosti, smo za mnenje o predlogu zakona prosili predlagatelja, ministra za pravosodje dr. Lovra Šturma in predstavnike nekaterih verskih skupnosti. Vprašali smo jih tudi, ali so očitki, da predlog zakona »klerikalizira« Slovenijo in daje prednost večjim verskim skupnostim, utemeljeni.

Dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje, predlagatelj zakona: »Težko si predstavljam, da ta zakon ne bi bil sprejet, saj je primerljiv z vsemi podobnimi rešitvami v Evropski uniji. Mi s tem zakonom šele uresničujemo ustavno načelo o verski svobodi. Zakon na enakopraven način obravnava verske skupnosti, jim omogoča neomejeno izvrševanje njihove verske dejavnosti in vzpostavlja tudi korektno razmerje do države ob spoštovanju načela ločitve države in verskih skupnosti. Razni očitki zakonu pa so dokaz, da nekateri ne morejo brez ideoloških naočnikov, čeprav so v Evropi te zadeve primerljivo enako rešene kot predlagamo mi.«

Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti: »V islamski skupnosti menimo, da je predlog zakona sprejemljiv, čeprav bi bil lahko boljši, vendar zakone pišejo ljudje z različnimi pogledi. Sodelovali smo pri njegovem pisanju, imeli smo različne posvete in poslali svoje predloge Uradu za verske skupnosti. Islamska skupnost komaj čaka, da bo zakon sprejet in se bo z njegovo uveljavitvijo začelo novo obdobje, saj je bil sedanji zakon sprejet že leta 1976. O očitkih, da daje prednost rimskokatoliški Cerkvi, pa tole: Ko so sprejemali podoben zakon v Bosni in Hercegovini, so tudi trdili, da je islamska skupnost privilegirana. Vendar bo zakon veljal za vse, tako za večje kot za manjše.«

Paroh Peran Bošković, Srbska pravoslavna cerkev: »Mislim, da je skrajni čas za sprejem takega zakona. Poslanci naj končno glasujejo zanj, saj se okrog njega ustvarja preveč politike. Če ne bo dober, ga bo mogoče popraviti. Najslabše je, če zakona ni. Večje verske skupnosti pa so tudi brez zakona privilegirane že zaradi velikosti. Jaz sem že večkrat rekel: Če je rimskokatoliška Cerkev privilegirana v Sloveniji, je pravoslavna Cerkev v Srbiji, islamska pa v kateri drugi državi. To je naravno in naše Cerkve zaradi tega v Sloveniji ne vidim v drugorazredni vlogi. Zakon nikogar ne diskriminira, ampak prinaša preglednost in jasnost. Sedaj je omogočeno vsakomur, da ustanovi versko skupnost, po novem pa bodo morali biti izpolnjeni nekateri pogoji, zato ne razumem njegovih nasprotnikov.«

Škof Geza Erniša, Evangeličanska cerkev: »Tako kot vsak zakon tudi ta ni popoln, je pa dobro, da zakonodaja na splošno definira dejavnost Cerkve in verskih skupnosti, nekatere stvari pa so urejene že z ustavo. V nekaterih delih je zakon premalo konkreten. Premalo govori o financiranju verskih skupnosti. V prihodnje ga bo treba dopolniti in upam, da bo to v bližnji prihodnosti tudi storjeno. Glede očitkov o privilegiranosti nekoga pa trdim, da z zakonom ni mogoče nobene verske skupnosti vsiliti. Zakon, ki bi nekaj vsiljeval, nikomur ne bi prinesel nič dobrega.«