Brezplačni vrtci niso realni

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / torek, 19. december 2006 / 05:00

Poslanke in poslanci državnega zbora so razpravljali o noveli zakona o vrtcih, ki jo je vložila zunajparlamentarna stranka SMS in zanjo zbrala pet tisoč podpisov.

Ljubljana - Predlog o brezplačnih vrtcih je poslankam in poslancem predstavil predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Kranjc. V Sloveniji so vrtci dragi, saj družina za ta strošek nameni od 25 do 30 odstotkov družinskega dohodka, medtem ko je v državah EU in OECD ta delež okoli osem odstotkov. Vključenost otrok v vrtce bi morali pri nas povečati, sedaj je iz tega sistema izvzetih 40 odstotkov otrok, predlagatelj pa je opozoril tudi na to, da predšolska vzgoja in njena ureditev vplivata tudi na večjo rodnost.

Opozicija podpira predlog, da je zakon o vrtcih zrel za nadaljnjo parlamentarno obravnavo, vendar bi ga kazalo še dograditi, koalicijski poslanci pa so sicer menili, da so cene vrtcev pri nas res previsoke in da bi bilo treba razmisliti o spremembah sistema, vendar pa se jim zdijo brezplačni vrtci s finančnega vidika nerealni. 19 poslancev je glasovalo za, 40 pa proti temu, da gre zakonski predlog v nadaljnji postopek.

»Število zbranih podpisov kaže, da je problem plačevanja vrtcev pri nas res zelo velik in ga je treba reševati z veliko posluha,« je menil poslanec SLS Mihael Prevc, ki ta problem občuti tudi kot župan občine Železniki. Občine so po njegovem pogosto prepuščene lastni iznajdljivosti, da najdejo sredstva za pokrivanje visokih stroškov vrtcev. Predlaga, da bi kazalo razmisliti o prenosu financiranja vrtcev na državo (ali na pokrajino), deli pa mnenje nekaterih županov, da se vsaj sredstva za plače, davke in prispevke ter druge prejemke delavcev v vrtcev zagotovijo iz državnega proračuna. Ta namreč predstavljajo glavnino stroškov, povezanih s predšolsko vzgojo, ki bremenijo občine. Podobnega mnenja je tudi Tomaž Štebe (SDS) iz Mengša, ki kako desetletje spremlja gibanje stroškov, ki jih imajo občine s cenami vrtcev. V tem obdobju so se povečali za trikrat in predstavljajo od petine do četrtine stroškov, ki jih občine namenjajo iz svojih proračunov. »Zato se navdušujem nad predlogom, da se del stroškov prenese na državo, občine pa bi se na ta račun odrekle delu dohodnine. S tem bi se izenačile razlike med tistimi deli Slovenije, kjer so bogatejši in plačujejo več davkov, slednji pa bi se tako namenili za revnejše predele Slovenije,« je prepričan poslanec.