Studio ima svoj čar
E-plusove plesne minute zadnjih nekaj tednov vodi novinarka Mateja Ropoša. Za novo informativno oddajo, ki jo na Kanalu A pripravljajo v naslednjem letu, pa pravi, da pogovori še potekajo in upa, da se bo vse izteklo, kot si želi.
Mateja je prag televizije prvič prestopila pred petimi leti, ko se je pridružila ekipi Trenj. Kmalu je ugotovila, da so ji bližje zabavne teme in z velikim zanosom pripravljala prispevke za oddajo Ekstra magazin. V redakciji E plusa pa je že od samega začetka, v zadnjem letu je najraje obuvala plesne čevlje in se udeleževala različnih plesnih prireditev.
Plesne prispevke pripravljate že dobro leto, ste tudi drugače ljubiteljica plesa?
»Vedno sem rada migala, če vprašate mojo mami, že kot otrok nisem bila nikoli pri miru. Posledično sem obiskovala gimnastiko in plesne vaje, ljubezen do slednjega je živa še danes.«
Katere plesne zvrsti so vam najljubše?
»Najljubši in najbližji mi je hip hop, vedno me navdušijo velike, usklajene jazz formacije, nekaj posebnega so tudi latinsko-ameriški in standardni plesi, malo manj navdušena pa sem nad nekaterimi predstavami sodobnega plesa.«
Ali tudi sami plešete?
»Končno sem si organizirala čas, tako da dvakrat na teden po uro in pol osvajam hip hop korake. Sem pa šele dobro začela, tako da me vprašajte čez kakšna dva meseca.«
Plesne minute v E plusu sedaj tudi vodite. Kako se počutite v studiu in ali je imate kaj treme?
»Studio ima svoj čar, seveda se še učim, ampak treme pa nimam. Nasprotno, komaj čakam, da pride četrtek.«
Kaj je težje, vodenje v studiu ali iti na teren in narediti prispevek?
»Časovno gledano mi vodenje vzame 15 minut, priprava dveh prispevkov za plesno rubriko pa teren, sestavljanje prispevka, montaža,… Nič od tega se mi pa ne zdi težko.«
Na kakšen način izbirate goste in plesalce, ki so predstavljeni v vaših prispevkih?
»Nekateri pokličejo sami, drugi opozarjajo nase z rezultati, tretji s talentom. Poskusim vključiti vse, ne glede na starost ali plesno zvrst. Najbolj pa sem vesela, ko lahko na ekranu predstavim mlade, obetavne plesalce in tiste, ki sem jih včasih z velikimi očmi samo opazovala.«