Ponudba GZS je pripravljena

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 15. december 2006 / 05:00

Upravna odbora Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko in Združenja podjetnikov Gorenjske sta se seznanila s predlogom ponudbe prenovljene gospodarske zbornice Slovenije.

Kranj – V sredo je bila na Območni gospodarski zbornici za Gorenjsko zadnja skupna seja upravnih odborov te zbornice in Združenja podjetnikov Gorenjske, na kateri so se seznanili s predlogom ponudbe storitev Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ter predlogom enotnega modela članarine. Seje se je udeležil tudi začasni predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič, ki je menil, da bo prav ustreznejša ponudba storitev odločilna pri tem, koliko članstva bo še ostalo v GZS. Ponovil je svoje nastopno geslo ob imenovanju, da bodo postali člani GZS kupci – kralji in celotna organiziranost ter prizadevanje vseh zaposlenih bosta v prihodnje podrejeni temu načelu.

Ponudba za odločanje

Pomemben problem GZS je trenutno velik osip članstva, ki je po Miličevem mnenju posledica članom neustrezne ponudbe in dela v preteklosti, hkrati pa je bilo to tudi predrago. Na GZS so odločeni, da bodo 8. januarja pripravili in razposlali vsem svojim dosedanjim članom ponudbo storitev, ki naj postane podlaga za to, da bi dosedanji člani ostali člani GZS še naprej, tisti, ki so že izstopili, pa da bi svoje članstvo obnovili. Po tem datumu naj bi bile tudi vse službe pripravljene na uresničevanje storitev iz te ponudbe, drugače kot v preteklosti, ko so po Miličevem mnenju obljubljali tudi stvari, ki jih niso mogli uresničiti.

Naloge in cilji so znani

Predstavitev ponudbe je Samo Hribar Milič strnil v pet vsebinskih sklopov. Prvi se nanaša na trg dela, na katerega je vezano sporazumevanje o kolektivnih pogodbah, plačni politiki, obravnava zakonodaje o zaposlovanju, pokojninske ter zdravstvene zakonodaje ter predvsem zakona o delovnih razmerjih. Pri tem si bodo prizadevali za zmanjšanje stroškov dela, obremenitev dela in za večjo fleksibilnost na trgu dela. Drugi sklop tem zadeva razvojna vprašanja, tako na regionalni kot tudi državni ravni, ki se nanašajo na infrastrukturne pogoje in dajatve, vezane na to. Splošna skrb bo izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva tako znotraj panog, za kar bodo v večji meri podprli delo panožnih združenj, kot tudi v odnosu do države. Slednji bodo predlagali spremembo davčne zakonodaje, ki naj bo primerljiva z državami v srednjeevropskem prostoru. Več bolj oprijemljivega naj bi opravili pri povezovanju znanja: za povezovanje akademske sfere z gospodarstvom.

Članarina bo nižja

Našteti vsebinski sklopi so v ponudbi predstavljeni kot storitve in člani se bodo odločali o tem, kaj in koliko jih potrebujejo. GZS naj bi po Miličevem mnenju do leta 2008 vsekakor postala zveza samostojnih zbornic, v katere se bodo preoblikovala dosedanja združenja in območne zbornice. Kakšne poti bodo pri tem ubrali, je odvisno od članstva v njih, skrb GZS je, da bi ostali kompatibilni. Bistveno se bo znižala članarina. Najvišja članarina naj bi znašala 30 tisoč evrov (pri največjih članih), minimalna članarina pa naj bi znašala od 180 do 200 evrov na leto (kolikor stane en dan seminarja). Namesto 16 milijonov evrov članarine, kolikor je je GZS zbirala letno do sedaj, naj bi poslej zbrali 6 do 7 milijonov evrov in zanimiva je primerjava, da je sindikati – torej socialni partner GZS, letno zberejo med 23 in 25 milijoni evrov. Izračuni kažejo, da je v preteklosti povprečen član GZS plačal 1.881 evrov članarine letno, na skupščini GZS novembra so to znižali na 1.075 evrov, po predlogu za prihodnje leto pa naj bi znašala članarina povprečno 517 evrov.

Velikega osipa ne bo

Predstavitvi ponudbe začasnega predsednika GZS je sledila precej obsežna in vsebinska razprava, v kateri so člani upravnega odbora izrazili prepričanje, da se bo večina dosedanjih članov povezovala v okolju (regionalno), panožno (v združenjih) ter v odnosu do države. Opozorjeno je bilo na pomembno vlogo GZS in Združenja delodajalcev v kolektivnem sporazumevanju, v zastopanju gospodarstva v tujini, območne - regijske zbornice pa pridobivajo pomen pri prizadevanjih za pridobitev evropskih sredstev. Delitvi – drobljenju GZS, ki se sedaj dogaja, mora slediti povezovanje, inventuri interesov mora slediti organiziranost. Večina prisotnih je bila mnenja, da velikega osipa članstva ne bo, predsednik odbora Miro Pinterič pa je menil, da bo napočil čas, ko bo članstvo v GZS, podobno kot v nekaterih sosednjih državah, postalo čast.

Načrt dela tudi na Gorenjskem

V nadaljevanju seje sta upravna odbora brez pripomb sprejela poročilo o delu Območne zbornice za Gorenjsko v letu 2006, poslovni načrt za leto 2007 ter predlog članarine v prihodnjem letu. Po enotnem modelu temeljne članarine GZS, ki se deli po ključu 33 odstotkov za območne zbornice, 42 odstotkov za združenja in 25 odstotkov za strokovne službe GZS, naj bi minimalna članarina (družba z manj kot desetimi zaposlenimi) znašala 15 evrov na mesec, maksimalna članarina (družba z nad tisoč zaposlenimi) pa 1.848 evrov na mesec. Za posamezne dogovorjene projekte, ki bi se izvajali samo v območni zbornici, lahko odbor določi dodatno namensko članarino. Ali je pripravljen program dela pravi, bodo torej v prihodnjih mesecih odločali člani. Na seji smo slišali podatek, da je doslej od skupaj 5.600 članov izstopilo 700 članov, vendar upajo, da se bodo marsikateri, ko bodo odpravljeni nekateri nesporazumi, vrnili.