Pri Lectarju spet lectarija

V znani radovljiški gostilni Pri Lectarju so v nedeljo znova odprli lectarsko delavnico, ki bo delovala tudi kot muzej.

Radovljica – Kot sta ob odprtju lectarske delavnice oz. muzeja povedala lastnika gostilne, zakonca Lili in Jože Andrejaš, je Jakob Krivic že 1766. leta v hiši odprl lectarijo, medičarstvo in svečarstvo. Obrt je nadaljeval njegov sin, ki je 1822. leta odprl še gostilno. Nekaj časa sta vzporedno delovali obe obrti, odtod tudi ime gostilne Lectar, kasneje je prevladala gostilna. Lili in Jože, ki sta pri Lectarju sedemnajst let, sta si vseskozi želela ponovno odpreti lectarsko delavnico, kakršna je bila v 18. stoletju. Zamisel jima je uspelo uresničiti. Poslovno sodelovanje z lectarijo Vere in Georga Peischl Škrajnar v Ljutomeru, kjer sta kupovala lectove srčke, se je razvilo v prijateljstvo. In ko sta Vera in Georg prenehala opravljati dejavnost, so starinsko delavnico z recepti, postopki izdelave in skrivnostmi vred preselili k Lectarju. Tako je nastal Muzej Lectarska delavnica v živo, v katerem bodo tri mojstrice, oblečene v oblačila iz 18. stoletja, izdelovale lect. Muzej so vključili v Gorenjske muzeje, pri »oživljanju« lectarije je sodelovala radovljiška občina, nad projektom je bedel etnolog dr. Janez Bogataj, v sodelovanju z akademsko slikarko Melito Vovk pa že razvijajo nove, posebne oblike lecta na temo Linharta, za katere upajo, da bodo nekoč postali značilni slovenski spominki.

Muzej Lectarska delavnica v živo je v nedeljo v okviru prireditev ob 250-letnici Linhartovega rojstva odprl radovljiški župan Janko S. Stušek, blagoslovil ga je radovljiški dekan Jože Drolc, zbrane pa je nagovorila Ida Gnilšak iz Čebelarskega muzeja, ki je dejala, da so se v Sloveniji prvi lectarji pojavili v 17. stoletju. Svoje izdelke so prodajali po sejmih in ob žegnanjih, ljudje so jih kupovali za darila. Najpogostejša oblika lecta so bili srčki z značilnimi ljubezenskimi verzi, delček bogate zakladnice verzov sta ob odprtju muzeja predstavila tudi Lili in Jože Andrejaš.