Polovico drevja poseka narava

Na Pokljuki so v minulih desetih letih posekali 206 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega dobro polovico zaradi ujm, bolezni, škodljivcev in imisij.

Bled – V blejski območni enoti zavoda za gozdove se je danes, v torek, začela dvotedenska javna razgrnitev desetletnega gozdno gospodarskega načrta za enoto Pokljuka, 20. decembra pa bo še javna obravnava. Čeprav so v zavodu pri pripravi načrta upoštevali zaključke delavnice, na katero so povabili lastnike gozdov in druge uporabnike prostora, kljub temu pričakujejo o načrtu živahno razpravo. Pokljuka je namreč gozdarsko najpomembnejša enota na blejskem gozdnogospodarskem območju, močno obljudena in zanimiva za številne uporabnike prostora, vsa je v območju Triglavskega narodnega parka in Nature 2000, ima pa tudi zelo dolgo tradicijo gozdarskega načrtovanja, saj je prvi načrt že iz leta 1837. »Dolga tradicija načrtovanja se pozna tudi pri gozdovih,« ugotavlja Andrej Gartner, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje v blejski območni enoti zavoda za gozdove, in poudarja, da so pokljuški gozdovi med najlepšimi v Sloveniji.

Enota obsega 4.835 hektarjev gozdov na platoju Pokljuke in na obrobnem hribovju, gozdnatost je visoka, kar 95-odstotna. Varovalnih gozdov je 694 hektarjev, vse ostalo so gospodarski gozdovi oz. gozdovi s posebnim namenom, v katerih so dovoljeni gozdarski ukrepi. Čeprav je smrekovih rastišč le dobra polovica, je v lesni zalogi kar 97 odstotkov smreke. Posledica pretirane »zasmrečenosti« je tudi slaba stabilnost sestojev zoper ujme, ki so postale že redne spremljevalke gospodarjenja z gozdovi na Pokljuki; zadnja večja ujma je bil vetrolom leta 2003. Sanitarni posek, to je posek zaradi vetra, snega, bolezni, škodljivcev in imisij, je v minulih desetih letih predstavljal več kot polovico celotnega poseka, med sanitarnimi sečnjami je bilo več kot tri petine poseka zaradi vetra. Poleg ujm so glavni problemi v enoti še predolga doba obnove gozdov, preskromen obseg redčenja, gozdna paša in škode po divjadi, ki otežujejo pomlajevanje gozdov. Pri paši se stanje sicer popravlja, vendar so še vedno primeri, ko se živina prosto pase po gozdu.

In kaj predvideva načrt za naslednje desetletno obdobje? Medtem ko so lastniki v minulih desetih letih pri poseku izpolnili načrt in posekali okrog 206 tisoč kubičnih metrov drevja, predlagani načrt predvideva za naslednje obdobje možni posek v višini 305 tisoč kubičnih metrov. Tolikšno povečanje omogočata visoka lesna zaloga gospodarskih gozdov 530 kubičnih metrov na hektar in letni prirastek 10,6 kubičnega metra na hektar, ki je skoraj za štiri »kubike« večji od povprečja v območju. »O višini poseka se nismo z nikomer pogajali, to je strokovno utemeljen predlog,« je dejal Andrej Gartner in dodal, da si želijo na Pokljuki tudi izboljšati stabilnost gozdov in kakovost lesa, vzpostaviti ravnovesje med številom divjadi in prehranskimi možnostmi ter urediti pašo. Zavzemajo se tudi za enakomernejše gospodarjenje na vsej površini gospodarskih gozdov, pravočasno obnovo sestojev, pospešeno redčenje mlajših sestojev, premišljeno uvajanje strojne sečnje in obvejevanje. Lastnikom priporočajo, da bi drevje (na stopnji drogovnjaka) obvejevali največ do višine osmih metrov, ker bi s tem preprečili izpadanje grč ter izboljšali ekonomsko vrednost lesa.