Radovljiški zapor bodo zaprli še letos

Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana bo najbrž že do konca leta začasno zaprl svoj oddelek v Radovljici, edini zapor na Gorenjskem. O tem koraku so zaradi neprimernosti prostorov, na kar jih je pogosto opozarjal tudi varuh človekovih pravic, razmišljali že nekaj let.

Radovljica – Na generalnem uradu Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so potrdili, da so v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje ter zavodom za prestajanje kazni zapora Ljubljana sprejeli odločitev, da se oddelek zavoda Radovljica začasno ukine. »O tem se je razmišljalo že več časa. Natančen datum ukinitve še ni določen, vendar načrtujemo, da se bo to zgodilo še ta mesec,« pravi generalni direktor Tomaž Smole.

Po razpoložljivih podatkih je bil oddelek zaporov v Radovljici zgrajen skupaj z zgradbo sodišča leta 1912. Po drugi svetovni vojni so stavbo nadzidali za eno nadstropje, kamor so namestili pripornike, saj priporniški prostori, ki so bili do tedaj v Kranju, niso bili več primerni. Sedaj pa Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ugotavlja, da so tudi zaporniški prostori v Radovljici postali povsem neprimerni za zaprte obsojence in pripornike. »Zaradi neprimernih prostorov smo bili že večkrat deležni pripomb varuha človekovih pravic in CPT - evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ravnanja,« je razložil Smole.

Oskrbni dan v zaporu je najdražji ravno v Radovljici, smo izvedeli. Poleg tega bi bilo treba v staro zgradbo vložiti precej denarja za zagotovitev znosnih bivalnih razmer. Začasno ukinitev so spodbudile tudi težave s pomanjkanjem kadrov v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, kamor bodo premestili tudi vse zaposlene v radovljiškem zaporu. »Premestitev osebja iz Radovljice v Ljubljano in razselitev zaprtih oseb po drugih zavodih je bila edina hitra rešitev, ne nujno tudi najboljša. Ob tem smo se zavedali tudi slabih dejavnikov, kamor sodi tudi ukinjanje t. i. regionalnega principa,« se opravičuje Smole.

Trenutno v oddelku zavoda Radovljica prestaja kazen zapora sedemnajst obsojencev, dve osebi, za katere je bil odrejen uklonilni zapor, v priporu pa je deset pripornikov. V bivalnih prostorih je sicer 22 postelj, povprečno pa je bilo v Radovljici naenkrat zaprtih približno 30 oseb.

Čeprav ob obisku radovljiškega zapora z zaposlenimi (in obsojenci) nismo smeli govoriti, ker nismo za to izrecno zaprosili generalnega urada Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (prosili smo namreč le za dovoljenje za fotografiranje, so nas podučili), pa smo že predhodno izvedeli, da se večina paznikov ne strinja z zaprtjem, saj se bodo morali z Gorenjske voziti na delo v Ljubljano. Takšna odločitev je čudna tudi zaradi podatka, da so slovenski zapori prezasedeni, še posebej pa ljubljanski, pod katere sodi tudi oddelek v Radovljici. Statistika namreč pravi, da je v Ljubljani zasedenih kar 177 odstotkov zmogljivosti. Z zapiranjem zapora pa so nezadovoljni tudi obsojenci, vsaj tisti, s katerimi smo se naključno srečali na zaporniškem hodniku, so tako sami od sebe povedali. Prostori v Radovljici so sicer daleč od zgledno urejenih, kljub temu pa se očitno obsojenci v njih kar dobro počutijo.