Mag. Rudi Tavčar verjame, da bo Gorenjska čez čas dobila boljši sloves, kot regija, kjer se z motivacijo in znanjem da narediti več. (Foto: Gorazd Kavčič)

Gorenjska lahko uresničuje življenjske ambicije

Rudi Tavčar, vodja projektne skupine za regionalni marketing pri Regionalnem razvojnem svetu Gorenjska

"Naslednji korak je vabilo znanim Gorenjkam in Gorenjcem, ki jih vidimo kot ambasadorje Gorenjske. To so lahko uspešni športniki, kot sta Bojan Križaj in Iztok Čop ali pa evropski komisar Janez Potočnik in številni drugi."

Rudi Tavčar, ki vodi skupino za regionalni marketing je bil v času akcije Slovenija, moja dežela direktor Centra za turistično in ekonomsko promocijo Slovenije. Bil je ustanovitelj in vodja podjetja za tržne raziskave Gral Iteo, danes pa skupaj z ženo vodi zavod Mirabi, ki se ukvarja s projekti komuniciranja in reševanja konfliktov.

Ste vodja skupine za regionalni marketing. Kaj je naloga te skupine in kdo jo sestavlja?

»Imamo več nalog. Osnovna je promocija regionalnega razvojnega programa, hkrati pa smo opazili, da moramo iti v širino, saj ima dokument širšo vrednost za Gorenjsko. Gorenjce želimo spodbuditi k večji samoiniciativnosti, odprtosti in podjetnosti. Tako je razvojni program postal le orodje, s katerim sporočamo gorenjski javnosti naše cilje, to je, da bi z lastno motivacijo, voljo in znanjem lahko naredili več. Poleg predstavnikov večjih gorenjskih podjetij pri marketingu sodelujejo še predstavniki turistične zveze, lokalnih turističnih organizacij, fakultete za organizacijske vede in gorenjskih medijev.«

 

Na razvojnem forumu ste predstavili slogan Gorenjska gremo gor in zelen krog s puščico navzgor. Zakaj to dvoje in kaj pomenita?

»Naša izhodišča so bila, da izrazimo odprtost, rast, razvoj, obenem pa naj bi simbol kazal povezanost z naravo. Razlog je preprost, saj je prva asociacija na Gorenjsko narava. Sam simbol je krog s puščico navzgor. Krožnica ima več simbolov, najprej kot stilizirana črka G; drugi pomen je, da je puščica usmerjena navzgor, se dviguje, razvija; z mehkobo kroga in trdo puščico smo skušali zaobjeti mehkobo gorenjskih jezer, dolin, …, in s puščico naše gore; zelena je naša barva, hkrati pa tudi barva rasti. Simbol ni le turističen, saj želimo promovirati tudi gospodarstvo. Vprašali smo se tudi, kaj nam Gorenjska ponuja? Predvsem možnost, da lahko uresničujemo razvojne življenjske ambicije. Iz morja sloganov smo izbrali Gorenjska, gremo gor, ki izraža dinamičnost in nas skuša motivirati za razvoj. Obenem je slogan odprt in ni vezan zgolj na turizem.«

 

Kako boste akcijo uresničili, kdaj jo bo spoznala širša javnost?

»Simbol in slogan sama po sebi ne pomenita nič. Lahko ga spravimo v predal. V razvojnem programu je približno dvesto projektov. Naša ambicija je, da bi se ob vseh pojavljal tudi naš simbol. Tako bi lahko identificirali naše projekte. Z njimi želimo sporočiti srž ideje, to pa je, da Gorenjska ponovno postane najbolj uspešna regija v Sloveniji. Simbol bi lahko uporabljala podjetja in druge institucije, ki v regiji delujejo v skladu z usmeritvami programa, to pa so odprtost, naravnanost v razvoj, sodelovanje in podobno.«

 

Za prodor takšne ideje boste morali izpeljati vrsto aktivnosti?

»Pripravili smo si sklop aktivnosti. Prvi je namenjen zgolj predstavitvi regionalnega razvojnega programa, hkrati pa vsem organizacijam, ki so sodelovale pri programu, predvsem pa nosilcem projektov, predstaviti program in naslednje korake. Odgovorili jim bomo na vprašanje, kaj

 

 

narediti, da bodo dobili evropski denar. Nosilce programov bomo seznanjali o korakih za uspešno prijavo in izpeljavo projekta ter jim hkrati pokazali, kaj je bilo že narejenega. Menim, da lahko vsakemu dogodku dodamo tudi promocijo, pa naj bo to konferenca o čezmejnem sodelovanju ali pa projekt Sejem bil je živ ali regionalni razvojni forum, ki bo poslej tradicionalen. Menim, da bodo ti dogodki že sami po sebi dovolj zanimivi za medije.«

 

Kako boste k sodelovanju povabili tudi Gorenjke in Gorenjce?

»Naslednji korak je vabilo znanim Gorenjkam in Gorenjcem, ki jih vidimo kot ambasadorje Gorenjske. To so lahko uspešni športniki kot Bojan Križaj, Iztok Čop ali pa evropski komisar Janez Potočnik in številni drugi. Razen njih bi radi našli tudi dobre primere gorenjskih podjetij, ki so uspele v svetovnem merilu. Predstavili bomo njihove zgodbe o uspehu, kot je na primer Elan ali pa Seaway. Pripravilo bomo tudi natečaj za najboljšo magistrsko, diplomsko ali projektno nalogo v več kategorijah vpeljevanja razvojnih idej na Gorenjskem. S tem bomo začeli zelo hitro.«

 

Za to so potrebna tudi sredstva, kje jih boste črpali?

»Medijska pokritost je zaenkrat še vedno brezplačna. Sredstva so planirana projektno za leto 2008.«

 

Komu želite predstaviti Gorenjsko?

»Ciljnih skupin je več. Prva smo mi sami, Gorenjci. Z vsemi aktivnostmi, ki sem jih naštel prej, bomo najprej obveščali Gorenjce, ki bodo našo idejo širili naprej. Kredibilne, prepoznavne in tudi formalno močne Gorenjke in Gorenjce bomo pozvali, da naše sporočilo Gorenjska, gremo gor širijo naprej, jo hkrati uporabljajo in udejanjijo. Veliko se lahko naredi tudi z zgledi. To bi lahko označil za lokalno javnost, nato pa pride na vrsto širša javnost, kjer pa je proces daljši. V mislih imamo predvsem obveščanje Ljubljane oziroma državnih ustanov, ki vplivajo na izvrševanje državnih investicij, da bodo potem rekli, da tile Gorenjci pa delajo. Ob nedavnem obisku državnega sekretarja za razvoj Andreja Horvata, smo lahko slišali, da imamo najbolje pripravljen razvojni program, ki mu bo vlada težko sledila. To je dobro sporočilo. Naše dolgoročne ambicije so, da bi Gorenjska postala sinonim za regijo, kjer se da veliko naučiti, dobro delati in uresničiti ambicije. Pritegniti želimo študente in delavce, saj se mora trend dnevnih delovnih migracij v Ljubljano obrniti. Z znanjem in trmo nam bo uspelo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 1. julij 2022 / 13:24

Vzgajajmo vrednote prostovoljstva

V okviru natečaja Prostovoljec leta sta na prireditvi na Brdu pri Kranju nagradi prejeli tudi Marika Haler iz Domžal in Pia Oražem iz Mengša. Prostovoljcev je v Sloveniji blizu 300 tisoč.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 18. avgust 2007 / 07:00

Osvajale kočevske vrhove

Čez trideset kmečkih, podeželskih žena, vmes pa je bilo tudi nekaj moških, se je v torek in v sredo udeležilo planinskega izleta, ki ga že po tradiciji vsako leto pripravi Društvo kmečkih žena Kranj.

Prosti čas / sobota, 18. avgust 2007 / 07:00

Nočna izmena 2007

Letos bo v Salonitu Anhovo že sedmi tradicionalni koncert za mlade, Nočna izmena. V čudovitem okolju ob Soči bodo v petek, 31. avgusta, na najbolj nori noči v letu, nastopili

Prosti čas / sobota, 18. avgust 2007 / 07:00

Piramida išče nove pevke

Priljubljena oddaja Razvedrilnega programa Televizije Slovenija Piramida bo drugo sezono zakorakala s kar nekaj novostmi. Prva med njimi bo zagotovo spremenjena zasedba tria Piramida. Nadebudne i...

Humor / sobota, 18. avgust 2007 / 07:00

Za fante iz opere

Po naročilu novega vodstva ljubljanske operne hiše, ta je trenutno pravo gradbišče, je znani slovenski skladatelj Andrej Lojze Veber napisal muzikal Fantom v operi.

Humor / sobota, 18. avgust 2007 / 07:00

S kužkom protestirava

V redakcijo smo te dni dobili pismo najbolj priljubljene punce na svetu Barbie, ali kot bi pri nas rekli, Barbike. Takole je zapisala: »Zelo sem razočarana, ker so vsi svetov...