S kočijo v prešerne čase
"Klic iz Kranja me je ogrel na poseben način, bolj kot druge nagrade doslej," je povedal dr. Boris Paternu, častni občan Mestne občine Kranj. Gost v Vrbi pa je bil Milan Dekleva.
Kranj, Vrba - V počastitev obletnice rojstva velikega poeta so v nedeljo kulturni hrami na široko odprli svoja vrata. Tretjega decembra praznujeta tudi Mestna občina Kranj in občina Žirovnica, ko s podelitvijo priznanj in nagrad na slovesni akademiji vsako leto ovrednotita trud najzaslužnejših občank in občanov. »Imenovanje za častnega občana Mestne občine Kranj mi daje posebno čast, ne samo zaradi mojega dela, tudi zaradi svoje elementarne vraščenosti v Kranj s svojimi spomini, s svojimi zelo burnimi in tudi veselimi zgodbami. Tako me je klic iz Kranja ogrel na poseben način, bolj kot druge nagrade doslej,« je povedal dr. Boris Paternu, ki letos praznuje častitljivih 80 let. Mešani pevski zbor Iskra je na predvečer praznika pripravil večer podoknic pred Prešernovo hišo, v kateri je na ogled razstava avtorja dr. Jožeta Ciperleta »Gradove svetle zida si v oblake ...«. Avtor predstavlja izbor listin, predvsem spričeval Franceta Prešerna v ljubljanskih latinskih in višjih šolah od leta 1813 do 1821.
Na 206. obletnico pesnikovega rojstva je Prešernovo hišo v Vrbi na povabilo Gorenjskega muzeja obiskal dobitnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo Milan Dekleva. V enem od esejev se je Dekleva posvetil Prešernovim časom in njegovemu pomenu za narodotvornost. »Naroda si ne moreš zamisliti na čisti pragmatiki; tisto, kar nas konstruira, so ideali, sanje, intuicija in prav to je Prešeren vnesel v našo zavest s svojimi pesmimi,« je poudaril in dodal, da ponižno stoji v pesnikovi veliki senci. Dejal je, da bi bil napol hrom, če ne bi toliko ustvarjal. »Polno bivanje si predstavljam le tako, da služim jeziku. Prav z njim prihaja svet do nas,« pravi Dekleva, ki veliko ustvarja tudi za otroke. »Vsak otrok je nova možnost, ki vpliva na vse druge, tudi na starejše, ki nas je življenje že »zapacalo«. Dobro čutim čistost v otroških očeh. Do zadnjega diha bom skušal razumeti njihov pogled na svet in se tako pomlajeval.«