Azbestni zakon spet v parlament

Državni zbor je sprejel novelo zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, državni svet pa je ta teden predlagal odložilni veto na zakon.

Kranj – Spremenjeni zakon določa, da bodo do nekaterih pravic upravičeni tudi bolniki, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu v okolju in ne le na delovnem mestu, kakor je to določal dosedanji zakon. Vendar bodo izmed bolnikov, ki niso zboleli na delovnem mestu, do pravic upravičeni le tisti z mezoteliomom, najhujšo obliko azbestnih bolezni. Vse druge azbestne bolezni so iz zakona izvzete, čeprav so opozicijske stranke vložile številna dopolnila, ki bi pravice razširile tudi na druge bolnike, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu v okolju. To je tudi razlog, da je državni svet izglasoval odložilni veto in bo moral zakon znova v parlamentarno obravnavo.

V postopku sprejemanja zakona je bila zelo aktivna Zveza sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (SAMS). Kako dogajanje, povezano s sprejemom zakona, komentira njen izvršni sekretar

»Zakon bi moral biti sprejemljiv za vse, ki so bili izpostavljeni azbestu in so zato zboleli ali še bodo za eno ali več boleznimi zaradi rakotvornega vpliva azbesta. Dejstvo je, da je azbest rakotvorni strup in ga je treba označevati z mrtvaško glavo in prekrižanimi kostmi. Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom, ki je bil sprejet marca 2006, je katastrofa za vse prizadete in krči že pridobljene pravice. Razpolovil je tudi finančna sredstva za izvajanje,« pravi Dragan Djukić, ki odgovornost za tako slab zakon pripisuje ministru za delo, družino in socialne zadeve Janezu Drobniču. »V procesu sprejemanja zakona je bilo ugotovljeno, da je zakon slab in ni bil usklajen z nami niti z zdravstveno stroko. V Zvezi SABS smo pripravili in posredovali predloge in rešitve vsem, ki so odločali o tem problemu. Naši predlogi, ki so pozneje postali amandmaji opozicije, poslanci vladajoče koalicije pa so jih zavrnili, bi pripeljali do sprejemljivega zakona. Žal za to ni bilo politične volje. V Zvezi SABS nismo zadovoljni z sprejeto zakonodajo, ker ne rešuje problemov, ampak jih še povečuje.«

»V proceduri sprejemanja tega zakona je prišlo do manipulacije z okoliškimi prebivalci. Politiki in posredno mediji so spretno prenesli težišče problema na okoliške prebivalce, ki so bili vključeni tudi v prejšnji zakon iz leta 1996, ki je bil večkrat popravljan. Vendar s strani prebivalcev ni bilo konkretnih zahtevkov. Te pravice bi morali prenesti v novi zakon in opredeliti način reševanja problemov prebivalcev, ki bi zboleli zaradi rakotvornega vpliva azbesta,« še pravi Djukić.

Državni zbor bo sedaj še enkrat odločal o noveli zakona. Dragan Djukić pravi, da v njihovi zvezi želijo, da bi probleme na področju azbestne problematike, ko gre za zdravje in življenja ljudi, reševali s političnim konsenzom in na evropski in civiliziran način. »Ko bodo odgovorni v Sloveniji sprejeli naše pobude, bomo dobili sprejemljiv zakon, ki za izvajanje ne bi zahteval več kot milijardo tolarjev. Pričakujemo tudi, da bo novi minister za delo, družino in socialne zadeve znal prisluhniti našim argumentom,« dodaja Djukić.